Osnovno šolo in nižjo gimnazijo, ki jo je zaključil leta 1893, je obiskoval v Ljubljani. Med letoma 1897 in 1901 je štiri razrede kadetne šole opravil v Liebenau pri Gradcu. Med letoma 1902 in 1904 je najprej služil kot častnik v 25. pešpolku v Lučencu, nato pa po dveh letih prostovoljno zapustil vojaško službo. Med letoma 1904 in 1905 je študiral pri slovenskem slikarju Antonu Ažbetu v Münchnu, kjer je imel ta zasebno risarsko šolo.
Po vrnitvi v Ljubljano je kmalu odpotoval v Združene države Amerike, kjer je med letoma 1907 in 1908 bival v New Yorku. Nato se je v Ljubljani zaposlil kot risar v uradu za agrarne operacije. S podporo kranjskega deželnega odbora je med letoma 1911 in 1914 opravljal specialko pri profesorju Karlu Krattnerju, češko nemškem slikarju na Akademiji za likovno umetnost v Pragi. Nadaljnji študij mu je preprečila prva svetovna vojna. Med letoma 1916 in 1919 je bil v ruskem ujetništvu.
Leta 1920 je postal asistent za risanje na realni gimnaziji v Celju, naslednje leto pa je risanje pričel poučevati na realni gimnaziji na Ptuju. Na Ptuju je deloval tudi v gledališču.
Kot slikar je bil Jakhel portretist, figuralik in krajinar. Slikal je v olju, akvarelu in pastelu. Med drugim je leta 1908 razstavljal v Jakopičevem paviljonu, s klubom umetnikov Grohar pa je sodeloval na obrtnih razstavah v Mariboru leta 1923 in 1924. Leta 1923 je v Mariboru ustanovil založništvo Ažbe s tiskarno za barvni tisk in v njej natisnil serijo svojih barvnih reprodukcij z naslovom Naši velmožje. Njegova dela so danes večinoma v zasebni lasti.
Izvestje c. kr. državne nižje gimnazije v Ljubljani o šolskem letu 1892/93. Ljubljana: C. kr. državna nižja gimnazija, 1893, str. 59.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: A–L. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 386.
Slovenski biografski leksikon: 1. Knj.: Abraham – Lužar. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925–1932, str. 368.
