Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Božidar JAKAC

Portret - Božidar JAKAC
Božidar Jakac - Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Foto galerija

Rojen:
16. julij 1899, Novo mesto
Umrl:
20. november 1989, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Rodil se je 16. julija 1899 v Novem mestu. Njegov oče Anton je bil gostilničar, ki je imel v mestu »Hotel in kavarno Jacaz«. Sin Božidar je najprej obiskoval gimnazijo v Novem mestu, nato pa šolanje nadaljeval na realki v Idriji, kjer je bil l. 1917 mobiliziran na fronto na Piavi. Risati je pričel kot samouk, po 1. sv. vojni pa je odšel študirat slikarstvo in grafiko v Prago.

Bil je eden glavnih akterjev novomeške pomladi, ustvarjalnega gibanja novomeških dijakov in študentov po 1. vojni.

Po končanem študiju je bil sprva profesor risanja na gimnaziji v Ljubljani, a je kmalu postal svobodni umetnik, se študijsko izpopolnjeval v Parizu ter veliko potoval po Evropi in Ameriki. L. 1932 je izšel potopis Odmevi Rdeče zemlje, ki ga je po Jakčevih pismih iz Amerike napisal Miran Jarc.

Leta 1941 se je vključil v NOB, kjer je poučeval mlade umetnike in slikal. Po vojni je bil med ustanovitelji Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, njen redni profesor in prvi rektor.

Leta 1949 je postal redni član SAZU, kasneje pa tudi član tujih znanstvenih in umetnostnih akademij. Jakac je najplodovitejši slovenski likovni umetnik, ki je imel ok. 200 samostojnih razstav. Je vodilno ime slovenske grafike, eden od utemeljiteljev slovenskega ekspresionizma in tankočuten upodabljalec slovenske pokrajine, posebej Dolenjske in rodnega Novega mesta. Je tudi eden najznamenitejših slovenskih portretistov, saj je naslikal mnoge slovenske in tuje znane osebnosti. Kot zaslužen dokumentarist svojega časa je bil dejaven tudi kot fotograf in filmski snemalec.

Poleg številnih drugih nagrad in priznanj je prejel Trdinovo nagrado, leta 1967 nagrado Avnoja, bil častni občan Novega mesta ter štirikratni dobitnik Prešernove nagrade. Umrl je 20. novembra 1989 v Ljubljani in je pokopan v Novem mestu.

Zbirke njegovih umetniških del se med drugim nahajajo v galeriji Jakčev dom (v stavbi nekdanje Jakčeve kavarne) v Novem mestu, v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, manjši del, zlasti dokumentarnega gradiva, pa tudi v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto.

Nagrade

Trdinova nagrada, 1956

Prešernova nagrada, 1947, 1948, 1949 in 1980

Viri in literatura
  • 225 let novomeške gimnazije, str. 249-250.
  • ES 4, str. 249-250 – avtoportret.
  • M. Mušič: Novomeška pomlad 1974, str. [16] – portret.
  • SBL I, str. 368.
  • Slov. novejša zgodovina 2005 II, str. 1278 – slika.
  • Univerza III-2, str. 1220-1224.
Avtor/-ica gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Karel Bačer. Božidar JAKAC. (1899-1989). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 5. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/bozidar-jakac/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 22. 12. 2011

Tone ŠKARJA

15. januar 1937–11. maj 2020
Z alpinizmom se ukvarja od leta 1956. Opravil je čez 1000 alpinističnih vzponov, od katerih jih je bilo več kot 30 prvenstvenih.
Datum vnosa: 12. 1. 2013

Anton KRAVANJA

6. december 1889–19. junij 1953
Anton Kravanja (po domače Kopiščar) je eden znanih trentarskih gorskih vodnikov klasične dobe (na prelomu iz 19. v 20. stoletje), najbolj znan po g...
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Majda PETERLIN

21. julij 1925–10. november 1985
V slovensko književnost se je zapisala kot partizanska pesnica, po vojni pa kot mladinska pisateljica. Manj znana je njena osebnoizpovedna lirika.