Jože(f) JAGODIC

Rodil se je v številni in verni družini na Šnekovi kmetiji na Visokem pri Šenčurju. Gimnazijo je obiskoval v Kranju in Ljubljani. V prvi svetovni vojni ga je na fronti zelo prizadela usoda slovenskih fantov. Tedaj se je odločil, da bo postal duhovnik. Študiral je na Teološki fakulteti v Ljubljani. Posvečen je bil leta 1922, doktoriral pa je leta 1944. Že kot dijak in bogoslovec se je zanimal za družabno in družbeno življenje. Bil je vsestransko nadarjen. Na odru je nastopal kot igralec in deklamator. Veselila sta ga petje in glasba. Privlačevalo ga je literarno ustvarjanje. Pisal je sestavke za cerkvene namene. Ukvarjal se je z liturgičnim petjem.

Bil je škofijski kaplan in tajnik škofa A. B. Jegliča. Bil je urednik Cerkvenega glasbenika in škofijskega lista. Od leta 1930 je opravljal naloge škofijskega kanclerja. Bil je predsednik Cecilijinega društva in Cirilskega društva bogoslovcev. Ob koncu druge svetovne vojne se je umaknil na Koroško. V Avstriji je ostal do svoje smrti 1974 in je pokopan v Leisachu na Vzhodnem Tirolskem. Papež ga je postavil za vrhovnega dušnega pastirja jugoslovanskih katoliških beguncev v Avstriji. V begunstvu je izdajal Uradni list. Z begunstva se je smel večkrat vrniti v domovino in praznovati zlato mašo v farni cerkvi sv. Jurija v Šenčurju.

V spomin na fronti padlemu prijatelju je objavil črtico Nebo žari. Napisal je življenjepis A. B. Jegliča (1941, druga izdaja 1952) in svoje spomine (Mojega življenja tek, 1974).