Ivo ADAMIČ

V Litiji se je izučil za strojnega ključavničarja. Nato se je zaposlil pri Jožetu Turku v Zagorju. Med drugo svetovno vojno se je z zasavskimi aktivisti vključil v NOB. Leta 1942 je bil izdan in zaprt v Trbovljah, Celju in Mariboru, kasneje pa interniran v taborišča Dachau, Lublin in Auschwitz. Iz Auschwitza so ga premestili v Gross Rousseu in nazadnje še v Mauthausen. Po vrnitvi domov je bil zelo slabega zdravja. Vpisal se je na Srednjo delovodsko šolo v Ljubljani. Leta 1952 se je zaposlil kot mojster na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani, kjer je delal trideset let.

Bil je tudi družbeno in politično aktiven. Več let je vodil Telovadno društvo Partizan, opravljal delegatske dolžnosti. Dve mandatni obdobji je bil predsednik krajevne skupnosti. Več kot deset let je vodil Krajevno organizacijo Zveze borcev. Imel je velike zasluge za razvijanje tradicije NOB na šmarski osnovni šoli, saj je skrbel za sodelovanje med šolarji in borci ob vsakoletnem sprejemanju kurirčkove pošte, dnevu mrtvih, dnevu JLA, krajevnem prazniku in drugih spominskih dnevih.