Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

IVANUŠIČ, Jure

Jure Ivanušič, portret
Jure Ivanušič - Foto: Tomi Lombar (vir: delo.si)

Foto galerija

Rojen:
24. marec 1973, Maribor
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Jure Ivanušič, najbolj znan kot igralec in šansonjer, je otroštvo preživel na Dravskem polju. Obiskoval je glasbeno šolo, igral harmoniko in klavir ter vzljubil klasično glasbo. Navduševal se je tudi nad gledališčem ter skupaj s sestro in bratrancema igral igre, ki jih je sam napisal in režiral. Zares pa je prvič stal na odru kot srednješolec na Drugi gimnaziji v muzikalu Fantom v operi. Študiral je klavir v Gradcu (Avstrija), vendar življenja ni želel preživeti v vlogi pianista. Zato je bil toliko bolj vesel, ko je uspešno opravil izpite na AGRFT in pričel s študijem dramske igre in umetniške besede. Še v času študija je odigral prvo profesionalno vlogo v SNG Maribor v predstavi Jermanovo seme. Je vsestranski umetnik, nikoli se ni želel omejevati, da bi počel samo eno stvar. Zato ga danes lahko srečamo v vlogi igralca, šansonjerja, pianista, skladatelja, režiserja, scenarista in v še kakšni vlogi.
Poklicno igralsko pot je začel v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, nato pa je bil med leti 1996 in 2003 član mariborske Drame. V tem obdobju je odigral številne vloge, izpostavimo lahko vlogo Mozarta v Amadeusu. Odkar se je od mariborske Drame poslovil, dela kot svobodni umetnik. Sodeluje z gledališči po Sloveniji ter s hrvaškim teatrom Ulysses na Brionih. Blizu sta mu tudi film in televizija. Igral je v več slovenskih filmih, npr. Outsider, Prehod, Slovenija, Avstralija in jutri ves svet, ter v srbskem filmu Postali bomo prvaki sveta. Prav tako je igral v televizijskih nanizankah, kot so Mi se mamo radi in Ena žlahtna štorija.
Ukvarja se tudi z glasbo, v prvi vrsti je pianist in šansonjer. Ko je bil še na igralski akademiji, ga je opazil Rade Šerbedžija. Tako od leta 1992 skupaj koncertirata po Evropi, ZDA in Kanadi. Sodeloval je z orkestrom Mariborske filharmonije ter na koncertih Društva glasbenih umetnikov Maribor, s slovenskimi glasbeniki, na koncertih UNICEF-a pa je nastopal z Vanesso Redgrave. Simbiozo med njegovima dvema ljubeznima, teatrom in glasbo, mu predstavljajo šansoni. Nad njimi se je navdušil že v srednji šoli in se zaradi njih začel učiti francosko. Izdal je tri avtorske albume šansonov, prevedel oziroma poslovenil je tudi šansone belgijsko-francoskega šansonjerja Jacquesa Brela.
Gledališko-glasbenih projektov se je loteval že v svojem obdobju Drame SNG Maribor. Svoj Kabaret je igral tudi v tujini, igralske in pevske sposobnosti je združil še v muzikalu Cvetje v jeseni.
Večkrat se je že znašel v vlogi režiserja, scenarista in avtorja glasbe. Med drugim je v sodelovanju z Markom Vezoviškom napisal opero Evstahij in Jekaterina in monokomedijo Od tišine do glasbe ter televizijski film Lepo je biti Mozart, v katerem je odigral deset vlog. Režiral je prvo slovensko postavitev Monologov vagine Eve Ensler, muzikal Alpska saga ter monokomedijo Jutri začnem Dese Muck. Skupaj sta napisala scenarij za kriminalno komedijo Božični večer. Po opravljenem scenarističnem tečaju v Los Angelesu (ZDA) je napisal scenarij za film Stekle lisice, v katerem je odigral glavno vlogo. Prav tako piše scenarije za kulturne in zabavne prireditve, znajde se tudi v vlogi povezovalca. Na Radiu Slovenija je vodil oddajo Igramo se z zvezdami, ki je dobila tudi televizijsko različico.
Loteva se raznovrstnih projektov, sodeluje tudi s partnerico, skladateljico Nano Forte.
Danes razpet med Mariborom in Ljubljano kot svobodni umetnik usklajuje svoja raznovrstna zanimanja in dejavnosti.

Prejel je številne nagrade, med njimi Borštnikovo nagrado, nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije in Ježkovo nagrado. Prejel je Vikendov gong ustvarjalnosti in je štirikratni nagrajenec Festivala slovenskega šansona in Slovenske popevke. Predvsem mu je ljuba nagrada za najboljšo moško vlogo na »Gumbekovim danima«- mednarodnem festivalu Kabareta in satire v Zagrebu.

  • Ivanušič, J. Pogovori: Metka Peserl z Juretom Ivanušičem. Sodobnost: revija za književnost in kulturo, 2002, letn. 66, št. 6, str. 734-744.
  • Ivanušič, J. Jure Ivanušič: Fantom v operi je bil usoden. Mariborčan, jan 2008, letn. 14, št. 147, str. 68-71.
  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 383.
  • Jure Ivanušič. V: Sigledal.org: portal slovenskega gledališča (spletno mesto). Ljubljana: Novi ZATO, 2010-. Pridobljeno 26. 9. 2017 s spletne strani: https://sigledal.org/geslo/Jure_Ivanu%C5%A1i%C4%8D
  • Telstar: Srce v kovčku- Jure Ivanušič poje Jacquesa Brela (Zvočni posnetek). V: MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal (Spletno mesto). Ljubljana: RTV Slovenija 1999-. Pridobljeno 28. 9. 2017 s spletne strani: https://4d.rtvslo.si/arhiv/telstar/128147572
Avtor/-ica gesla: Daša Zobec, Mariborska knjižnica
Datum prvega vnosa: 8. 1. 2018 | Zadnja sprememba: 13. 4. 2021
Daša Zobec. IVANUŠIČ, Jure. (1973-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 4. 12. 2021) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ivanusic-jure/
Prijavi napako