Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Franc IVANOCY

IVANOCY, Franc
IVANOCY, Franc

Foto galerija

Rojen:
25. avgust 1857, Ivanovci
Umrl:
29. avgust 1913, Tišina
Variante imen:
Franc/Ferenc Ivanóczy
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Franc Ivanocy kot edinec malega posestnika Adama Kodile in Rozalije Hujs, je obiskoval šolo v rojstnem kraju, s pomočjo župnika M. Sisekija je bil brezplačno sprejet v Kelcz-Adelfyjevo sirotišnico v Kőszegu (1868), kjer je spremenil rodbinsko ime Kodela v Ivanóczy (Ivanoci) iz spoštovanja do odličnih duhovnikov-rojakov tega imena. Tu je pod vodstvom benediktincev dokončal osnovno šolo in nižjo gimnazijo (1875), višje štiri razrede v treh letih v Sombotelu (1878) ter bogoslovje v centralnem semenišču v Budimpešti, bil v Győru 1882 posvečen v duhovnika, eno leto kaplanoval v Murski Soboti, 1883 postal prefekt v somboteljskem semenišču, 1884 profesor dogmatike. Leta 1885 je doktoriral z madžarsko disertacijo o svetem pismu in klinopisnih spomenikih. Prijateljsko mu naklonjeni škof Kornél Hidasy ga je 1885 imenoval za člana izpraševalne komisije za srednješolske profesorje, od marca 1889 do smrti je deloval na Tišini kot župnik, bil od 1893 dekan in šolski nadzornik sombotelskega okraja, 1907 ga je kralj imenoval za častnega kanonika.
Ivanocy je bil predvsem vnet duhovnik: popolnoma je prenovil tišinsko cerkev, oskrbel nove zvonove in orgle ter dvignil cerkveno petje; spisal je knjižico Pobožnost Srca Jezušovega (1892), priredil novo izdajo med katoliškimi Prekmurci najbolj razširjene Molitvene knige (Radgona, 1904), ustanovil Društvo najsvetlejšega Srca Jezušovoga (1895), ki izdaja od 1904 Kalendar z nabožno, praktično, pripovedno in narodopisno vsebino, z njegovim sodelovanjem se je 1906 ustanovil nabožni mesečnik Nevtepeno poprijeta Devica Marija, zmožna Gospa vogrska pod uredništvom J. Klekla, s pomočjo Petera Kolarja je izdal za normalne šole prevod Gerelyjeve Male biblie z kejpami ali Zgodbe zveličanja za malo dečico (za I.—II. razred, Sombotel, 1897, 2. nat. 1898; za III.—V. razred 1898) ter širil med ljudstvo nabožne knjige, posebno Mohorjeve. Živahno se je udeleževal političnega življenja; proti liberalni stranki je pri volitvah 1892 podpiral narodno stranko.

Dela

Pobozsnoszt szrcza Jezusovoga
Mála biblia z kejpami ali zgodba zvelicsanya za malo decsiczo
Drustvo najszvetejsoga szrcza Jezusovoga
A szentirás és az ékiratos emlékek. Szombathely, 1885 (doktorska disertacija) / Sveto pismo in klinopisni spomeniki. Maribor: Škofijski ordinariat, 1985 (iz madžarščine prevedel Smej, J.).

Viri in literatura

Szinnyei J. Magyar írók élete és munkái, 1897.
Trstenjak, A. Slovenci na Ogrskem: narodopisna in književna črtica: objava arhivskih virov. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2006.
Novak, V. (1937). Dr. Franc Ivanocy, preroditelj Slovenske krajine.
Smej, J. Pastoralna dejavnost Ivanocyjevega kroga: inavguralna disertacija. Maribor: Škofijski ordinariat, 1975.
Novak, V. Ivanocyjev simpozij v Rimu. V Rimu: Slovenska bogoslovna akademija, 1985.
Kozar, L. ml. Ivanocy. V L. Kozar, L. ml., Srebrni koraki. Odranci: Župnija Odranci, 2018, str. 74-75.

Avtor/-ica gesla: Matej Končan, Knjižnica Murska Sobota
Datum prvega vnosa: 29. 4. 2019 | Zadnja sprememba: 15. 1. 2026
Matej Končan. Franc IVANOCY. (1857-1913). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 4. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-ivanocy/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 3. 1. 2018

Stanko KOSI

29. februar 1932–2. julij 2000
Kot znani ptujski fotograf je bil Stanko Kosi pomemben kronist življenja na Ptuju po drugi svetovni vojni, saj je skozi fotografski objektiv ovekov...
Datum vnosa: 10. 3. 2013

Tonca BREŠČAK

3. avgust 1889–6. april 1965
Pesnica in kulturnica iz velike kmečke družine, močno povezana z Vipavsko dolino; pesmi je objavljala v mladinskih listih.
Datum vnosa: 17. 4. 2018

Damir FEIGEL

18. julij 1879–30. april 1959
Bil je priljubljen pisatelj v času med obema vojnama. Njegove knjige so se tiskale v visokih nakladah in se na Primorskem brale po vseh narodno za...