Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Ivan TAVČAR

Portret - Ivan TAVČAR
Ivan Tavčar - Arhiv Nade Serajnik Sraka

Foto galerija

Rojen:
18. september 1871, Šentjernej
Umrl:
22. februar 1947, Šentjernej
Variante imen:
Ivan Anton Tavčar
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Ivan Tavčar je bil prvorojenec Marije Tavčar, roj. Zagorc, in Janeza Tavčarja, trgovca in posestnika iz Šentjerneja. Njegova sestra Alba Tavčar (1874–1965) je bila poštna uradnica v Kranju, Ljubljani in Novem mestu, polbrat Franc Zagorc (1884–1966) pa je bil učitelj, šolski upravitelj in šolski nadzornik za Dolenjsko.

Po končani osnovni šoli v Šentjerneju je opravil strokovno šolo za lesno industrijo v Kočevju. Šolanje je nadaljeval na Državni obrtni šoli v Gradcu ter Višji strokovni šoli za pohištveno in stavbno mizarstvo v tehnološkem obrtnem muzeju na Dunaju. Na Dunaju je opravil tudi strokovni izpit. Leta 1899 je bil imenovan za strokovnega učitelja na Državni srednji tehnični šoli v Ljubljani, kjer je služboval 37 let, do upokojitve leta 1935. Poučeval je geometrijsko risanje, konstrukcijski nauk in moderno mizarstvo. Dva zvezka njegovih šolskih priprav o tehnološki obdelavi lesa hrani Šolski muzej v Ljubljani v zapuščini njegove hčerke Vlaste Tavčar. Za prizadevno pedagoško delo je bil nagrajen z redom sv. Save V, najvišjo stopnjo priznanja za zasluge v umetnosti in znanosti.

Po upokojitvi se je vrnil v domačo hišo v rodnem Šentjerneju in se, kolikor mu je zdravje dopuščalo, posvetil kulturnemu življenju. Kot strokovnjak za les se je posebej navdušil za izdelavo marionetnih lutk, s katerimi so igrali igralci šentjernejskega marionetnega odra. Izdelal jih je več, večina jih je bilo uničenih med drugo svetovno vojno, nekaj pa se jih je ohranilo in so večinoma v zasebnih zbirkah. Zaslužen je za razvoj lutkarstva na Dolenjskem. Ukvarjal se je tudi s fotografijo.

Z ženo Ano, roj. Lušin, poštarico in kasneje gospodinjo, iz Sodražice, sta imela hčerki Cirilo, ki je umrla še kot otrok, in Vlasto, učiteljico in vsestransko kulturno delavko.

Nagrade

Red sv. Save V, najvišja stopnja priznanja za zasluge v umetnosti in znanosti

 

Viri in literatura

Osebni podatki: Nada Serajnik Sraka, november 2023, Janez Kuhelj, december 2023.
Izvestje Državne srednje tehnične šole v Ljubljani za leti 1935–36, str. 12, 19. (citirano 3. januarja 2024). Dostopno na naslovu: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0GCKZQBS/1c401348-8b79-49b7-9b2d-b51275c40178/PDF
Križ, I., Kotar, K. Lutkarstvo na Dolenjskem. Novo mesto: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava, Dolenjski muzej, 2007, str. 38–39, 55–56.
Zamljen, J. V spominsko knjigo. Dolenjska prosveta, 1954, št. 4, str. 101–104.
Zbornik župnije Šentjernej. Ljubljana: Družina, 1999, str. 173, 471, 473.

Avtor/-ica gesla: Darja Peperko Golob, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 3. 1. 2024 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Darja Peperko Golob. Ivan TAVČAR. (1871-1947). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 14. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ivan-tavcar/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 4. 11. 2014

Franc PAVLOVIČ

29. oktober 1892–21. september 1981
Slovenski slikar, kipar in restavrator, znan predvsem po stenskih poslikavah cerkva v Braziliji.
Datum vnosa: 29. 9. 2009

Matevž WOLF

19. september 1752–6. januar 1827
Bil je župnik v Horjulu in Kovorju, sodeloval je pri Japljevem prevodu sv. pisma.
Datum vnosa: 5. 4. 2019

Jožica BEZJAK

Po končani gimnaziji splošne smeri na Ptuju je na Oddelku za materiale in tehnologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (NTF U...