Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Ivan RUPNIK – MOŽE

Portret - Ivan RUPNIK
Ivan Rupnik – Može - Prepis Alojza Turka Možetove pesmi Češminka (Vir: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto)

Foto galerija

Rojen:
25. december 1813, Mali Kal (obč. Mirna Peč)
Umrl:
23. maj 1882, Mala Bučna vas (Novo mesto)
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Leksikon:
Življenjepis

Njegov oče Jernej Rupnik je prišel iz Logatca za hlapca in lovca na grad Hmeljnik in se poročil z Uršulo Bašelj iz bližnjega Gorenjega Kamenja. Ivan je bil tretji od njunih štirih otrok. Hišno ime se je glasilo pri Možetovih, zato je bil Rupnik bolj poznan pod imenom Može.

Deloval je kot ljudski pesnik in godec. Njegova izobrazba je bila skromna, knjižnega jezika ni obvladal, tudi vplivov umetne pesmi pri njem ni. Kot pravi ljudski pevec je posvečal vsebini večjo skrb kot izrazu in obliki. Ni znano, kje se je naučil igrati na klarinet in pisati note.

Leta 1842 se je poročil z Marijo Janc z Dolenjega Kamenja in imel ob poroki kot gostilničar bivališče v Novem mestu. Rodilo se jima je devet otrok, a so skoraj vsi pomrli v zgodnji mladosti. Živeli so v precejšnji revščini in so se velikokrat selili. Večinoma so menjali bivališča v Novem mestu in bližnji okolici, saj je bil Rupnik ves čas godec pri novomeški meščanski godbi.

Poleg tega se je preživljal z igranjem na ohcetih in sejmih ter s pisanjem priložnostnih pesmi ob smrti bogatih ljudi ali ob vznemirljivih dogodkih. V svojih pesmih je ostro grajal napake družbe in socialne razmere ter beležil pomembnejše dogodke svojega časa. Je pravi kronist lokalnega družbenega in družabnega življenja v sedemdesetih letih 19. stoletja. Pri napevih je ubral ljudski ton, ki je bil blizu preprostemu Dolenjcu. Ohranjena ni nobena pesmarica in ni znano, kdaj je začel ustvarjati. Poznane so le pesmi, nastale v zadnjih petnajstih letih njegovega življenja. Edini originalni rokopis Pesem od Trške gorice je iz leta 1873. Znanih je petnajst pesmi v celoti, dve v odlomkih, za tri pa le približna vsebina. Med njimi so pesmi Češminka, Pesem od 3 Beučevih hčer, Pesem od 3 obešenih v Novemest, Pesem od ta noveh mer idr.

Može je bil precej nemirne in bohemske narave. Njegove upodobitve ni, novomeški pisec spominov Leopold Picigas se ga je dobro spominjal iz mladih let in ga je leta 1932 takole opisal: »… bil je srednje velikosti in silno prijazen, dolenjska dobrohotnost in godčeva šaljivost sta mu blažili obraz.«

Možetovo ime je pozabi iztrgal literarni zgodovinar in bibliotekar Karel Bačer, ki je raziskoval njegovo življenje in delo.

Viri in literatura

Bačer, K. Dolenjski ljudski pesnik in godec Ivan Rupnik – Može. V: Iz dolenjske preteklosti: ob stoletnici rojstva Karla Bačerja, 2017, str. 74102.

Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Mateja Kambič. Ivan RUPNIK – MOŽE. (1813-1882). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 17. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ivan-rupnik-moze/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 11. 2. 2011

Adolf KILAR

10. junij 1887–16. september 1939
Na Dunaju je končal vojaško realko leta 1901 in kadetnico štiri leta kasneje. V vojaških činih je napredoval vse do generala.
Datum vnosa: 16. 1. 2012

Franc PLENIČAR

18. februar 1891–10. oktober 1977
Deloval je kot družbeni delavec, ljubitelj kulturnih in športnih prireditev, kjer je aktivno sodeloval pri zasnovi in organizaciji.
Datum vnosa: 12. 6. 2018

Viktor KOS

4. september 1899–22. julij 1987
Maturiral je v Gorici leta 1920. Na željo staršev se je vpisal na bogoslovje v Gorici in bil tam leta 1923 posvečen v duhovnika. Po posvetitivi je ...