Ivan LAPANJA

Prvorojenec veleposestnika s Ponikev je po pridobljeni osnovnošolski izobrazbi nadaljeval šolanje v Gorici in Trstu ter si leta 1885 pridobil naziv zemljemerca. Prvo službo je nastopil v Tolminu, kjer se je ukvarjal predvsem z izmerami, cenitvami in delitvami skupnih vaških zemljišč, kot projektant pa je sodeloval tudi pri načrtovanju in gradnji novih cestnih povezav in objektov. Leta 1896 je postal zastopnik Deželnega glavarstva v Cestnem odboru v Tolminu, leta 1900 pa se je preselil v Kobarid in prevzel mesto načelnika Okrajnega cestnega odbora za Kobariško. Že v Tolminu, še intenzivneje pa v Kobaridu, je aktivno deloval tudi na političnem področju. Najprej je bil kot kandidat Sloge (v razredu kmečke kurije sodnih okrajev Tolmin, Bovec, Cerkno in Kobarid) za poslanca v deželni zbor izvoljen leta 1895, drugič, tokrat na strani klerikalcev, leta 1902, zadnjič pa se je njegovo ime pojavilo na volilnih seznamih leta 1908, ko je kandidiral kot predstavnik Katoliškega političnega in gospodarskega društva v Kobaridu, kateremu je od leta 1901 tudi predsedoval. Zaradi stalnih političnih pritiskov ter obilice nedokončanega dela pri delitvi skupnih zemljišč, zaradi katerega je bilo proti njemu sproženih tudi več sodnih postopkov, se je leta 1910 umaknil iz javnega življenja in se vrnil na domačo kmetijo na Ponikve, za katero sta v njegovi odsotnosti skrbela brat in sestra. Poleg upravljanja kmetije se je še vedno ukvarjal tudi z zemljemerskimi deli in izdelavo načrtov za stanovanjske in druge objekte v bližnji okolici ter obenem poravnal večino neizpolnjenih obveznosti, ki so ga bremenile. Leta 1911 se je poročil s Heleno Marijo Lukman iz Gorice in nato ob pomoči brata, sestre in najete delovne sile vodil posestvo vse do smrti marca leta 1945.