Ivan BELEC

Ivan Belec (1856-1889) se je rodil v Radomljah. V bližnjem Kamniku je obiskoval ljudsko šolo, nato pa je leta 1868 pričel s študijem bogoslovja na gimnaziji v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 1879.

Kot kaplan je služboval v Starem Logu na Kočevskem, na Igu in v Žireh. Kot župnijski upravitelj je deloval na Fužinah, v Kamniku kot duhovnik, začasno pa se je upokojil pri podružnici Cerkljanske fare v Lahovičah. Ob smrti leta 1889 je bil v službi župnijskega upravitelja v Velikem Trnu pri Krškem, kjer je tudi pokopan.

Pisati je začel že med študijem, v časniku Slovenskem narodu je objavljal pod psevdonimom S-n. Objavil je večjo število člankov, začenši z zapisi o rusko-turški vojni in poročili z bojišč, ki jih je povzel po ruskih časnikih. Pisal je o odnosih med Avstrijo, Nemčijo in Rusijo ter se opredeljeval za združitev vseh Slovencev. Zagovarjal je ustanovitev vseslovanskega literarnega časopisa, ki bi prispeval h krepitvi narodno zavest Slovencev. Kot knjižni jezik vseh Slovanov je predlagal ruščino.

Belec je med drugim močno kritiziral tudi kapitalistično izkoriščanje delavcev ter problematiko slovenskih kmetov, o čemer je sprva pisal v okviru časnika Slovenec, kasneje pa sta dve razpravi izšli kot samostojni deli. Zavzemal se je za povratek h krščanskemu socialnemu redu. Sorodne tematike so bile obravnavane v njegovih drugih člankih in krajših razpravah –  Moderna zgodba ali faliment (1884), Materializem v narodnem gospodarstvu (1884), Ob agrarnem vprašanju (1885). Velikokrat je bil predstavljen kot predhodnik Janeza Evangelista Kreka, saj je imel močno razvit čut za socialno problematiko.

Krščanstvo in pa delo (1882) je spis, v katerem je Belec pisal tudi o možnostih prepovedi ženskega dela v tovarnah, se opredelil za skrajšanje delavnika in dvig plač, ter da bi delavci postali lastniki delovnih sredstev. Razprava Kmetom v pomoč (1885) se osredotoča na zahtevo, da država ali dežela odkupita zemljiški dolg kmetov s pomočjo hipotekarne banke, tako pa bi se lahko ustanovili kmečki domovi, t.i. angleški »homestead«, ki se jih ne sme zadolževati, razkosavati, ali prodati na dražbi. Zahteval je tudi ustanovitev kmetijskih zadrug, ki bi imele gospodarske, sodne in politične pravice. V tretjem pomembnejšem delu, Obresti v socialnem obziru (1888), je Belec dokazoval, da so glavni steber in dobiček kapitalizma obresti, torej dohodek brez dela in jemanje tujega zaslužka. Ta socialni spis je izšel v ponatisu in vzbudil nasprotovanje v Belčevem lastnem taboru.