Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Ilka VAŠTE

Portret - Ilka VAŠTE
Ilka Vašte - Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Foto galerija

Rojena:
2. junij 1891, Novo mesto
Umrla:
3. julij 1967, Ljubljana
Variante imen:
Waschte
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Rodila se je očetu Antonu Burgerju, davčnemu pristavu in zavednemu Slovencu, ter materi Franji, roj. Rohrmann. Po materini in očetovi strani sega rodbina daleč nazaj v sloj meščanstva. Prvih nekaj let je živela v Kostanjevici, kamor je bil prestavljen njen oče. Veliko časa pa je preživela pri svoji babici v Novem mestu. V hiši, ki jo je imela za svoj drugi dom, so odmevali časi, ko se je v Novem mestu utrjevalo slovenstvo.

Kmalu so se Ilkini starši preselili v Ribnico, kjer je pričela obiskovati osnovno šolo, ki jo je že čez dve leti nadaljevala v Ljubljani, kamor je bil oče zopet službeno prestavljen. V Ljubljani je leta 1910 končala učiteljišče in pričela poučevati v raznih krajih, med drugim tudi v Trstu. Uveljavila se je kot liberalna, uporniška in protiklerikalno usmerjena učiteljica. V Trstu se je poročila z učiteljem Avgustom Vaštetom, po rodu iz Zagorja ob Savi. Po moževi prezgodnji smrti in zasedbi Trsta po 1. svetovni vojni se je preselila v Ljubljano, kjer je pričela poučevati na dekliški meščanski šoli, po letu 1945 pa je postala gimnazijska profesorica.

Sprva jo je slikarstvo bolj zanimalo kot pisanje. Na višji dekliški šoli jo je učila slikanja Ivana Kobilca. Pisateljevati je začela z dvajsetimi leti, prvi podlistek in črtice je objavljala v Trstu (Edinost, Primorski dnevnik), kjer je leta 1921 izšlo tudi njeno prvo samostojno delo Pravljice z lastnimi ilustracijami.

Z desetimi obsežnimi besedili se je uvrstila med najznačilnejše pisce zgodovinskih povesti in biografskih romanov na Slovenskem (Mejaši, Zaklad v Emoni, Svet v zatonu, Roman o Prešernu, Vražje dekle – o Valvasorju…), poskusila pa se je tudi v drami (Visoka pesem). Odločitev za zgodovinsko podlago svojih del, ki so vedno temeljila na preučevanju stvarnega gradiva, je utemeljevala s potrebo po ohranjanju zgodovinskega spomina prihodnjim generacijam. Rodnemu Novemu mestu je posvetila kar tri romane: »Upor«, v katerem prikazuje kmečki upor v Novem mestu v času francoske okupacije leta 1809, »Gričarji«, kjer opisuje novomeško protestantsko rodbino v 16. in 17. stoletju, in biografski roman o Janezu Trdini »Izobčenec«. Svoje življenje je opisala v delu »Podobe iz mojega življenja«.

V novomeški knjižnici, v Posebnih zbirkah Boga Komelja, hranimo velik del njene slovstvene in osebne zapuščine (korespondenca, rokopisi del, ilustracije, fototeka…).

Dela

Pravljice, 1921
Mejaši, 1923 (zgodovinska povest)
Umirajoče duše, 1929, 1944 (zgodovinska povest)
Vražje dekle, 1933, 1979 (zgodovinska povest)
Roman o Prešernu, 1937 in več izdaj
Rožna devica, 1940 (zgodovinska povest)
Upor, 1950 (zgodovinska povest)
Svet v zatonu, 1953 (roman)
Visoka pesem, 1953 (drama)
Gričarji, 1956 (roman)
Izobčenec, 1960 (roman)
Podobe iz mojega življenja, 1964 (avtobiografija)
Žrtev novega življenja, 2017 (roman)

Nagrade

Trdinova nagrada, 1955

Viri in literatura
  • ES 14, str. 154.
  • SBL 13. zv., str. 363.
Avtor/-ica gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Karel Bačer. Ilka VAŠTE. (1891-1967). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 12. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ilka-vaste/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 21. 9. 2017

Vladimir KOBLER

12. junij 1926–12. oktober 2009
Dirigent, v 60-ih letih 20. stol. umetniški vodja mariborske Opere.
Datum vnosa: 4. 6. 2019

Breda BIŠČAK

Maturirala je na Gimnaziji Koper in diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter prejela naziv univerzitetne diplomirane anglistke ...
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Herbert SCHÖPPL

5. avgust 1892–7. april 1982
Lastnik Gracarjevega turna pri Šentjerneju na Dolenjskem, svoj čas znan kot zadnji slovenski graščak