Napredno iskanje
sl
en hu it sl

HUDNIK, Marko

HUDNIK Marko
Foto: Tihomir Pinter

Foto galerija

Rojen:
17. december 1931, Maribor
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Čas druge svetovne vojne (1941/45) je preživel kot izgnanec v Beogradu. Od jeseni 1945 je živel v Ljubljani, kjer je hodil na gimnazijo v Vegovi in maturiral 1950. Od 1950 do 1954 je obiskoval Filozofsko fakulteto v Ljubljani, oddelek za primerjalno književnost. V zadnjem letniku je študij opustil in se zaposlil v jeseniški občinski knjižnici. Tu je služboval kot knjižničar vse do upokojitve 1992. leta.

Leta 1948 je začel objavljati poezijo v Mladinski reviji. Po letu 1950 je začel pisati prozo in po letu 1952 drame. ‘Skica za tragedijo’ Kult mrtvih je bila izbrana na natečaju ljubljanske Drame in uprizorjena na bralnem odru Drame 1956. Ob koncu 60-ih let 20. tisočletja je začel pisati eksperimentalno (nadrealistično) prozo. Objavljal je v revijah Sodobnost, Prostor in čas, Problemi itn.

Bil je član umetniškega sveta in tudi njegov predsednik v jeseniškim gledališču Tone Čufar. Bil je tudi dramaturg igralske skupine Izvir, ki je delovala v tem gledališču. Dejaven je bil tudi v jeseniškem literarnem klubu. Sourejal je knjižno zbirko Mala Čuferjeva knjižnica in imel redne literarne oddaje na jeseniškem radiu Triglav. V jeseniškem tedniku Železar je imel stalno rubriko o književnih novostih.

Po letu 1980 piše haikuje in je med najbolj pretanjenimi slovenskimi pesniki te poezije. Bil je sedem let urednik Letnih časov, glasila Haiku društva Slovenije, ter pisec ocen in teoretičnih člankov. Leta 2006 je bil nominiran za 16. Kresnika, nagrado za najboljši slovenski roman, ki ga podeljuje časopis Delo, s svojim delom Jelovškove ženske.

Dela

Julijan O, 1984
Krog sedanjosti, 1985 (zbirka povesti)
Osemdeseta leta, 1990 (zbirka ocen in esejev: 68 razmišljanj o tujih knjigah, prevedenih v slovenščino in objavljenih v letih 1980-1988 v jeseniškem Železarju)
Vse bolj poredko slišim v sebi glas tujca, 2001 (zbirka pesmi)
Teh nekaj besed, 2001 (sourednik)
Jelovškove ženske, 2005

Nagrade

Za roman z naslovom Julijan O iz leta 1984 je prejel Prešernovo nagrado gorenjskih občin.

Viri in literatura

Osebnosti od A do L, Ljubljana 2008, str.370
Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002
T. Jaklič: Kresnik nikoli in nikdar ne zbledi! : kresnik 2006, Delo 2006, št. 117 (24. maja), str. 15
V. Plahuta Simčič: “Nekaj malega vem o samem sebi” : nominiranci za Delovo nagrado kresnik: Marko Hudnik, Delo 2006, št. 138 (17. jun.), str. 19
M. Hudnik, Marko – intervjuvanec – avtor: Iz Jelovškovih žensk veje občutje življenjske radosti : razmislek o lastni ustvarjalnosti, Delo 2005, št. 119 (25.) maj.), str. 12
D. Bajt: Hudnik Marko, Slovenski kdo je kdo, Ljubljana 1999, str. 178
M. Dolgan: Hudnik, Marko, Slovenska književnost, Ljubljana 1996, str. 145
E. Torkar: Roman bo zagotovo živel, dokler bo živel človek : jeseniški pisateljski pogovor: Delo 1990, št.154 (5.VII.), str.13. Portret.

Avtor/-ica gesla: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 1. 2. 2011 | Zadnja sprememba: 4. 9. 2020
Miran Lola Božič. HUDNIK, Marko. (1931-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 20. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/hudnik-marko/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 25. 11. 2011

ŠINKOVEC, Stane

15. september 1923–14. junij 2009
Rodil se je v drugem zakonu, kot tretji otrok šestčlanske družine kranjskega trgovca in obrtnika Antona Šinkovca. Iz prvega zakona, potem ko je bil...
Datum vnosa: 15. 12. 2019

MRVAR, Primož

17. marec 1971
R. 17. mar. 1971 v Novem mestu. Osnovno šolo je obiskoval v Žužemberku, srednjo šolo – SŠTZU (smer strojni tehnik) pa v Novem mestu. Leta 1996 je ...
Datum vnosa: 16. 11. 2016

TRSTENJAK, Alojzij

14. junij 1887–25. januar 1964
Štiriletno ljudsko osnovno šolo je obiskoval v Ormožu. Leta 1899 se je vpisal na Klasično gimnazijo v Mariboru, po maturi (1907) pa se odločil za ...