Dr. Juro Hrašovec pomeni eno najbolj karizmatičnih osebnosti celjske splošne in zlasti politične zgodovine. Rojen je bil v Sisku, gimnazijo je obiskoval v Celovcu in Salzburgu, pravo študiral v Gradcu in doktoriral leta 1879.
Že kot dijak je postal narodno zaveden, kasneje pa se je profiliral v sodelovanju z najbolj znanimi slovensko usmerjenimi osebnostmi tistega časa: Josipom Sernecem, Mihaelom Vošnjakom, Josipom Žičkarjem, Ivanom Dečkom itd. Leta 1889 se je kot odvetnik preselil v Celje, postal odbornik in kmalu predsednik Narodne čitalnice, odbornik in predsednik Celjske posojilnice, eden od ustanoviteljev Južnoštajerske hranilnice in deželni poslanec. Med drugim je dosegel ustanovitev kmetijske šole v Šentjurju, meščanske šole v Žalcu in med svojim 28-letnim predsedovanjem šolskemu svetu za celjsko okolico tudi postavitev Deške okoliške šole leta 1927. Njegovo več kot 60-letno javno delo v Celju in njegovi okolici je bilo zlasti posvečeno ohranjanju slovenske gospodarske, politične in kulturne moči.
Za prvega slovenskega župana v Celju je bil izvoljen 18. maja 1921 na listi Jugoslovanske demokratske stranke. Delo župana je opravljal do leta 1927.
F. Čuček: Juro Hrašovec, v: Slavni slovenski pravdarji: Slovenski odvetniki v umetnosti, znanosti in politiki, Maribor 2018, str. 158
R. Fugger-Germadnik: Slovo od Narodnega doma, v: Celjski zbornik, 1997, str. 181–188
J. Germadnik: Vodili so Celje, Celje 2005, str. 68–71
J. Orožen: Odvetništvo v Celju, v: Pravnik, 1968, št. 9-10 (Ob stoletnici Odvetniške zbornice v Ljubljani), str. 488–504
J. Orožen: Zgodovina Celje in okolice, II. del, Celje 1974, str. 324
Jurij Perovšek: Celje in politične Razmere v jugoslovanski državi v letih 1918–1941, v: Odsevi preteklosti 3, Celje 2001, str. 5–48
Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga, Ljubljana 1925–1932, str. 341