Napredno iskanje
sl
en hu it sl
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

HOČEVAR, Janez

Portret - Janez HOČEVAR
Rojen:
13. maja 1829, Velike Lašče
Umrl:
24. maja 1889, Ljubljana
Variante imen:
Ivan Hočevar, Hozhevar
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Njegov oče je bil Jernej Hočevar, mati pa Marija, rojena Podboj. Otroštvo je preživljal v Velikih Laščah. Gimnazijo, ki jo je obiskoval v Ljubljani, je zaključil leta 1850. Nato je v avstrijskem Gradcu študiral pravo. Kot pripravnik je leta 1855 najprej pričel delati na deželnem sodišču v Ljubljani, nato pa še istega leta na sodni upravi v Zagrebu. Naslednje leto je opravil sodni izpit. Med letoma 1857 in 1859 je bil sodni uslužbenec v Zagrebu in Osijeku, leta 1859 je postal uslužbenec okrožnega urada v Karlovcu, od koder je bil še istega leta premeščen v Križ, kjer je opravljal posle samostojnega sodnika.

Od leta 1891 je bil zaposlen pri deželni vladi v Ljubljani. Leta 1865 je opravil politično-upravni izpit. Na začetku se je večinoma ukvarjal z verskimi in ustanovnimi vprašanji. Leta 1867 je postal vladni tajnik, leta 1869 pa vladni svetnik in referent za upravno-gospodarske šolske zadeve. Trajne zasluge pa si je pridobil zlasti na področju reorganizacije šolstva na Kranjskem. Kot vladni zastopnik je sodeloval v šolskem odseku deželnega zbora pri pripravi osnutkov novih uredb o šolskem nadzorstvu, vzdrževanju in obisku ljudskih šol, o pravnem razmerju učiteljstva in o drugih kranjskih ljudskošolskih zakonih, ki so temeljili na podlagi državnega šolskega zakona. Zaslužen je bil tudi za organizacijo šolskih oblasti leta 1870, 1876 in 1882 ter pripravo navodil za poslovanje krajnih šolskih svetov v letih 1872 in 1879.

Ljudsko šolstvo na Kranjskem se je z njegovim delovanjem pričelo hitro razvijati, od leta 1869 do njegove smrti se je število šol in šolskih razredov podvojilo, ustanovile so se obrtno-nadaljevalne šole v Kamniku, Kranju, Novem mestu in Tržiču. Zaradi njegovega prizadevanja je bila zgrajeno gimnazijsko poslopje v Kočevju in stavba učiteljišča v Ljubljani.

Janez Hočevar je bil tudi dober znanec pisatelja in jezikoslovca Franca Levstika, s katerim sta se poznala še iz šolskih let v Velikih Laščah.

Viri in literatura

Levstik in Hozhevar. Ljubljanski zvon: Leposloven in znanstven list, 1. 6. 1889, let. 9, št. 6, str. 379–380.
Slovenski biografski leksikon: 1. Knj.: Abraham – Lužar. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925–1932, str. 339–340.

Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 10. 5. 2024
Mateja Kambič. HOČEVAR, Janez. (1829-1889). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 10. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/hozhevar-janez/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 16. 9. 2016

PLAVEC, Tomaž

22. februarja 1972
Po končani Osnovni šoli Toneta Žnidariča (današnja Mladika) na Ptuju je šolanje nadaljeval na tedanji Srednji veterinarski šoli v Ljubljani. Zatem ...
Datum vnosa: 15. 12. 2019

TURK, Alojz

6. junija 1893–1. avgusta 1944
Njegova rokopisna zapuščina tvori jedro rokopisne zbirke v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto.
Datum vnosa: 30. 3. 2021

PAVLIČ, Jerca

Mladinska pisateljica, ki znanje materinščine prenaša na najmlajše.