Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

HORVATEK, Albert

Albert Horvatek, portret
Albert Horvatek - Foto: avtor neznan (Vir: Neue Glühlichter, 2. 6. 1909, str. 3)

Foto galerija

Rojen:
19. avgust 1859, Gradec, Avstrija
Umrl:
27. januar 1915, Maribor
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Kot učitelj je služboval na nemški šoli v Račanah (danes Ratsch an der Weinstraße, avstrijska Štajerska), ki je bila odprta novembra 1882. Račane, vas zahodno od Špilja, so bile takrat dvojezično področje. Kasneje je bil učitelj v Gußwerku severno od Gradca, kjer je bil tudi ravnatelj. Poročil se je z Berto Maisell, v zakonu so se jima rodili otroci Ida, Otto, Rudolf, Norbert in Elza. Že od svojih učiteljskih začetkov je bil aktiven v učiteljskih organizacijah, kjer se je zavzemal za boljši položaj učiteljstva, reformo šolskega sistema, za laično šolo in s tem za ločitev cerkve od države, zaradi česar je padel v nemilost med lokalnimi klerikalci. Kmalu po nastanku avstrijske socialdemokratske stranke je postal njen član, na njeni listi je kandidiral tako na parlamentarnih kot na deželnih volitvah.

Spomladi 1896 je Horvatek imel manifestativen shod v Gradcu, na katerem je opozarjal na zelo slab materialni položaj štajerskega učiteljstva. Tega shoda se je udeležila več kot polovica vseh učiteljev na Štajerskem, z navdušenjem pa ga je pozdravil tudi učiteljski list Popotnik. Gibanje se je razvijalo in 10. aprila 1898 je bil v Gradcu kongres Štajerske učiteljske zveze, na katerem so veliko večino predstavljali mladi učitelji, ki so si zato nadeli ime »mladi« (die Jungen). Gibanje je na Štajerskem dobilo prevladujoč vpliv v vodstvu Štajerske učiteljske zveze, zato so nemško usmerjeni učitelji izstopili iz te zveze in ustanovili svojo zvezo nemških učiteljev Štajerske. Horvatek je bil med »mladimi« glavni organizator na spodnjem Štajerskem. Vsa slovenska učiteljska društva na Štajerskem so ostala v štajerski učiteljski zvezi in sprejela program »mladih«. Horvatek je imel serijo predavanj Osnovna šola, ljudstvo, učitelji in mladi. Predavanja so bila v Ljubnem, Celju, Dravogradu, Mariboru, Rogatcu, Radgoni in na Ptuju.

Bil je velik nasprotnik schönererijanstva, gibanja politika Georga von Schönererja, ki je gradil svojo politiko na antisemitizmu, velikonemštvu in sovraštvu do Slovencev. Kot zagovornik sožitja in enakopravnosti med Nemci in Slovenci se je zameril klerikalcem, pa tudi skrajnim nacionalistom. Skupaj so proti njemu sprožali razne obtožbe, zaradi katerih je kot učitelj odgovarjal disciplinsko ter celo pred sodiščem, zaradi česar je bil kazensko premeščen iz  Gußwerka v Unterrohr pri Hartbergu. Tudi tam ga oblast ni pustila dolgo, saj je bil že po dveh letih premeščen v Obdach, v šolo na deželno mejo med Štajersko in Koroško; kasneje so ga celo odpustili. Horvatek se je zaradi izgube službe pravdal na sodišču in tožbo dobil, a se je zaradi šibkega zdravja (težave s srcem) upokojil ter preselil v Maribor. Tu je maja 1909 kandidiral v splošni kuriji trgov in mest na socialnodemokratski listi. Volivcem je obljubljal, da se bo stranka zavzemala za ustavitev naraščanja cen kmetijskih proizvodov, za reformo podpiranja revnih, za gradnjo bolnišnic, za razvoj šolstva in za reformo občinske uprave. Po prvem krogu volitev 7. maja 1909, v katerem ni noben kandidat zbral večine glasov, je prišlo 14. maja do ožjih volitev med Horvatkom in nemškonacionalnim kandidatom Franzom Krallom. Zmagal je Horvatek s pomočjo slovenskih glasov (3368 proti 2725).

Že na drugi seji novo formiranega deželnega zbora v Gradcu, ki je potekala 17. septembra 1909, je slovenski liberalni poslanec dr. Vekoslav Kukovec vložil interpelacijo zaradi zavlačevanja rešitve za gradnjo ljudske šole v celjski občini in njeni okolici. Horvatek je skupaj s socialdemokratskim deželnim poslancem Johannom Reslom gradnjo podprl in prispeval svoj podpis za njeno vložitev. V deželnem zboru je tudi kasneje pogosto podpiral Kukovčeve predloge in interpelacije.

V Mariboru je živel v Magdalenskem predmestju (Grenz Gasse 16, danes Mejna ulica v mestni četrti Pobrežje).
27. januarja 1915 je umrl zaradi opešanega srca. Njegovega pogreba se je udeležila množica ljudi, med katerimi so prevladovali delavci in železničarji.
Po njegovih političnih stopinjah sta šla tudi sin Norbert Horvatek (1888–1982) in vnuk Günther Horvatek (1943–1986), ki sta bila oba vidna avstrijska  socialdemokratska politika.

  • Arbeiterwille, 29. 1. 1915, str. 5–6. Abg. Genosse Horvatek.
  • Grazer Tagblatt. Abendausgabe, 9. 2. 1897, str. 4. Osmrtnica Anna Horvatek, geb. Stangl.
  • Grazer Tagblatt, 19. 4. 1898, str. 6. Abrahamowicz in der Abgeordneten versammlung des Steiermärkischen Lehrerbundes.
  • Grazer Volksblatt, 4. 11. 1885, str. 2. Ehrenhausen.
  • Grazer Volksblatt, 29. 11. 1885, str. 6. Ratsch-Ehrenhausen.
  • Marburger Zeitung, 28. 1. 1915, str. 2–3. Landtagabg. Horvatek.
  • Neue Glühlichter, 2. 6. 1909, str. 3. Sozialdemtokratische Landtagsabgeordnete der österreichischen Alpenländer.
  • Rdeči prapor, 13. 5. 1909, str. 2. Delavci v spodnještajerskih mestih in trgih!
  • Rdeči prapor, 15. 5. 1909, str. 3–4. Horvatek izvoljen.
Avtor/-ica gesla: Matjaž Partlič, uredila Anka Rogina, Mariborska knjižnica
Datum prvega vnosa: 4. 8. 2022 | Zadnja sprememba: 10. 8. 2022
Matjaž Partlič. HORVATEK, Albert. (1859-1915). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 13. 8. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/horvatek-albert/
Prijavi napako