Janez HAFNER

Po končani Srednji šoli za oblikovanje, grafična smer, se je leta 1969 vpisal na Akademijo za likovno umetnost, kjer je leta 1973 diplomiral pri prof. Janezu Berniku. Študij slikarstva je nadaljeval pri prof. Zoranu Didku, specialko pa je končal leta 1975 pri prof. Kiarju Mešku. Živel in ustvarjal je v Virlogu pri Škofji Loki, zaposlen pa je bil kot učitelj likovnega pouka na Osnovni šoli v Železnikih.. Za svoje umetniško delo je bil večkrat nagrajen. Bil je član Združenja umetnikov Škofja Loka, nekaj let celo njegov predsednik ter član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.
Sprva je slikal figuralne prizore iz vsakdanjega življenja, v skladu z estetiko »novega realizma«, v 80-tih letih prejšnjega stoletja pa se je oprl na genius loci – »domovinsko pravico do upoštevanja krajine« in se posvetil upodabljanju krajine. Izbranih motivov v okolici doma, od Virloga do Križne gore in Crngroba, se je loteval na samosvoj način, vedno vezan na aktualen likovni trenutek. Nastajale so sproščene, ekspresivno zaznamovane krajine, v začetku 80-tih let govorimo o slikarjevem »zelenem obdobju«. Veliko spremembo v likovnem pristopu v ikonografskem smislu pomeni serija njegovih »apokaliptičnih krajin« iz začetka 90-tih let, kjer se v motivu na simbolni ravni zrcalijo občečloveške stiske in dileme. Težnja po podajanju duha časa je vidna tudi v slikarjevem naslednjem ustvarjalnem obdobju, v t.i. urbanem pejsažu, ki ga označuje skrb ob vse večjem izginjanju narave. Umetnikov ustvarjalni opus zaključuje serija zimskih motivov, s katerimi se je vrnil v čarobni svet krajinskega slikarstva v prvotnem pomenu besede.

Nagrade:
1978 Nagrada Ex tempore, Piran
1980 Nagrada Ex tempore, Lipica
1980 Groharjeva štipendija Združenja umetnikov, Škofja Loka
1986 Prešernova nagrada za Gorenjsko, Kranj
1993 Nagrada Ex tempore, Piran
1997 Groharjeva nagrada Združenja umetnikov, Škofja Loka
2012 Nagrada Majski salon Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana