Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Gregor ČUŠIN

ČUŠIN Gregor
Foto: Mimi Antolović

Foto galerija

Rojen:
11. januar 1970, Koroška Bela pri Jesenicah, Slovenija
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Rodil se je v družini slikarja Branka Čušina, kot najmlajši od petih otrok. Po končani gimnaziji na Jesenicah se je vpisal na študij slavistike v Ljubljani. Po prvem letniku pa je spoznal, da ta študij ni zanj in se je prepisal na igralsko akademijo (AGRFT). Od leta 1990 do 1994 je študiral v letniku Štefke Drolčeve in Dušana Jovanovića. Takoj po diplomi se je 11. 10. 1994 zaposlil v Mestnem gledališču ljubljanskemu, kjer je ostal do 30. 4.1999. Naslednji dve leti je bil član igralskega ansambla v Prešernovem gledališču v Kranju. Od 5. 6. 2001 pa je zopet zaposlen v MGL. Igral je tudi v Špas teatru, v Slovenskem komornem gledališču in Šentjakobskem gledališču. Igral je tudi v TV nadaljevanki Začnimo znova in v več filmih (Express express, Felix, Ruševine, Balkanski revolveraši, Rop stoletja …).

V ljubiteljskih in polprofesionalnih gledališčih (Šentjakobsko gledališče v Ljubljani in Gledališče Toneta Čufarja na Jesenicah) se pogosto loteva tudi režije predstav. Izjemno odmevne pa so njegove avtorske monodrame Hagada, Evangelij po Čušinu, Pešec in Jona, besni prerok, kjer se ukvarja s krščanskimi temami. Piše tudi prispevke v tednik Družina, v mesečnik Ognjišče ter za radio Ognjišče. Z družino živi na Koroški Beli pri Jesenicah.

Dela

ViTa dolorosa, 2020
Moj mali besednjak od Ž do A: [šmarnice za odrasle], 2019
Pomisleki, 2019
Zgodbe iz velike knjige in iz malega predala, 2019
Na tretji strani, 2014
Živa cerkev: [šmarnice za otroke], 2013
Zmagovalec: ob letu apostola Pavla, 2008 (slikanica)

 

 

 

Nagrade

Za svoje igralsko ustvarjanje je prejel številne nagrade:
– 1995 akademijsko Prešernovo nagrado za vlogo Duha v Hamletu W. Shakespeara in za vlogo Jacksona v drami Živite kot svinje J. Arden,
– 2003 nagrado za najboljšo monokomedijo na Festivalu monodrame na Ptuju za avtorski projekt Hagada,
– istega leta nagrado za igralski prispevek v uprizoritvi M. Jesiha Prižgite luči Glasbenega gledališča Gabriel iz Celovca in K&K iz Šentjanža pri Rožu, ki je na 10. Mednarodnem festivalu otroških uprizoritev poklicnih gledališč prejela zlato paličico za najboljšo uprizoritev v celoti,
– 2007 priznanje Združenjy dramskih umetnikov Slovenije za igralske dosežke v letu 2006 (za vloge Polonija v Shakespearovem Hamletu, Napoleona in Tita v igri Lipicanci gredo v Strasbourg Borisa A. Novaka in Azazella v Javornikovi dramatizaciji romana Mojster in MargaretaMihaila Bulgakova,
– marca 2011 je bil ob zaključku jubilejnih 20. dnevov komedije v celjskem gledališču, proglašen za žlahtnega komedijanta za vlogo Harpagona v Molièrovem Skopuhu v produkciji MGL.

Viri in literatura

Osebnosti od A do L, Ljubljana 2008, str. 175 in 176
A. Sivka: Gregor Čušin, Stop 2007, št. 26 (28. jun.), str. 14-15
Gregor Čušin – nagrajenec Združenja dramskih umetnikov Slovenije, Gledališki list Mestnega gledališča ljubljanskega 2006/2007, št. 8 , str. 90-91
M. Turk: Gregor Čušin, Ognjišče 2006, št. 12 (dec.), str. 30-32
S. Podbrežnik: Zmagovalec ptujskega festivala je Gregor Čušin, Večer 2003, št. 62 (17. mar.), str. 9
F. Lačen: Zmagovalec Gregor Čušin : festival monodrame, Tednik 2003, št. 11 (20. mar.), str. 15
S. Pezdir: Za Cerkev preliberalen in za teater prekonservativen? : pogovor z igralcem Gregorjem Čušinom, Delo 2003, št. 67 (28. apr.), str. 12
V. Ošlak: Zavajajoča šegavost : o Hagadi Gregorja Čušina, Zvon 2003, št. 5 (nov.), str. 74-76
I. Kavčič: Jasno je bilo že ob pogledu na repertoar : Gregor Čušin in Uroš Smolej, novi igralski moči v Prešernovem gledališču, Gorenjski glas 1999, št. 78 (1. okt. ), str. 15 = Snovanja 119
M. Ahačič: Vesel sem vsake vloge : Gregor Čušin, igralec MGL,, Gorenjski glas 1996, št. 14 (20.II.), str. 10

Avtor/-ica gesla: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 29. 3. 2011 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Miran Lola Božič. Gregor ČUŠIN. (1970-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 11. 3. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/gregor-cusin/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 5. 10. 2009

Ciril PIRC

17. februar 1865–29. maj 1941
Veliko je storil za razvoj Kranja. V času Pirčevega županovanja je Kranj poleg Tržiča postal drugo največje središče tekstilne industrije v Sloveniji.
Datum vnosa: 2. 8. 2013

Milan KURET

27. januar 1890–5. januar 1964
Sin Ivana Kureta (1863-1914) – učitelja, glasbenika in narodnega buditelja, ter Katarine Koren – učiteljice. Osnovno šolo je obiskoval v Dekanih. Š...
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Helena PEHANI (por. JUSTIN)

31. maj 1875–11. avgust 1953
V slovensko literarno zgodovino se je zapisala kot ljubezen pisatelja Ivana Cankarja. Posvetil ji je ciklus pesmi z naslovom Helena.