Napredno iskanje
sl
en hu it sl
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

GRADIŠNIK, Janez

Portret Janeza Gradišnika

Foto galerija

Rojen:
22. septembra 1917, Stražišče pri Prevaljah, Slovenija
Umrl:
5. marca 2009, Ljubljana, Slovenija
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Bil je pisatelj in prevajalec. Po osnovni šoli v Slovenj Gradcu in Učiteljišču v Mariboru je l. 1940 diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V letih 1941–42 je bil v nemškem vojnem ujetništvu, pozneje izseljen v Bjelovar; spomladi 1945 je bil v ustaškem zaporu v Zagrebu. Po vojni je bil tajnik na Ministrstvu za Slovenijo v Beogradu (1945–1946), tajnik redakcije, referent za propagando in urednik v Državni založbi Slovenije (1946–1952). Bil je tesen sodelavec Edvarda Kocbeka ter do upokojitve svobodni kulturni delavec (1982). Že pred 2. svetovno vojno je sodeloval pri reviji Dejanje; bil je glavni urednik revije Prostor in čas (1969–1974), deloval je v Društvu slovenskih pisateljev, Penklubu in v Društvu slovenskih književnih prevajalcev. Pisal je prozo, igre, knjižna poročila, jezikovne razprave. V svojih delih je obravnaval moralna vprašanja in etične spore v medvojnem času, pisal jezikovne priročnike in slovarje. Zelo pomemben je njegov obsežen prevajalski opus, ki je tudi stilno in umetniško dognan. Prevajal je iz angleščine, francoščine, nemščine, ruščine in srbohrvaščine. Bival je tudi v Angliji, Franciji in Nemčiji.

Dela

Proza:

  • Pot iz noči (1949),
  • Hrastov log (1950),
  • In minila so leta (1954),
  • Ura spomina (1961),
  • Plamenica (1981),
  • Moj prijatelj Dane (1983),
  • Mehiški orel (1990),

Dela o jezikovnih vprašanjih:

  • Slovenščina za Slovence (1967),
  • Slovenščina za vsakogar (1974),
  • Še znamo slovensko? (1981),
  • Za lepo domačo besedo (1985),
  • Naš jezik (1986),
  • Slovensko ali angleško? (1993).
Nagrade

Za svoje delo je prejel številna priznanja in nagrade. Med drugim Kajuhovo nagrado (1981), Sovretovo nagrado (1963), nagrado Prešernovega sklada (1969), Sovretovo nagrado za življenjsko delo (1987) in Prešernovo nagrado za življenjsko delo (2008).

Viri in literatura
  • Enciklopedija Slovenije. Eg-Hab. Ljubljana, 1989, str. 367.
  • Suhodolčan Dolenc, Marija & Jukič, Margareta: Biografski leksikon Občine Prevalje. Prevalje, 2005, str. 148-149.
Datum prvega vnosa: 13. 1. 2020 | Zadnja sprememba: 8. 9. 2021
Simona Vončina in KOK Ravne. GRADIŠNIK, Janez. (1917-2009). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 6. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/gradisnik-janez/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 29. 9. 2009

WOHINIZ , Jurij

januar 1618–5. februarja 1684
Bil je dvorni in sodni odvetnik, svetnik dunajskega škofijskega sveta, profesor na Pravni fakulteti na Dunaju.
Datum vnosa: 29. 12. 2011

RAVNIKAR, Ljubo

19. septembra 1905–31. julija 1973
Kot slikar se je posvečal krajinarstvu in se uvrstil med najvidnejše slovenske akvareliste, med mestnimi motivi je pogosto upodabljal Kranj.
Datum vnosa: 28. 6. 2023

LIPOVNIK, Alojz

Profesor, ravnatelj, dirigent Pihalnega orkestra železarjev Ravne in Pihalnega orkestra Šentjanž, pedagoški vodja Slovenske glasbene šole v Podjuni