Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

GOMBAČ, Branko

GOMBAČ Branko, portret
Foto: avtor neznan (Vir: Ves ta svet je oder, Slovenska Bistrica: Zveza kulturnih organizacij Občine, 1996)

Foto galerija

Rojen:
3. april 1924, Poljčane
Umrl:
31. januar 1997, Maribor
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Branko Gombač je skoraj vse življenje z družino živel v Leviču pri Poljčanah. Izhaja iz zavedne delavsko – kmečke družine. Pred drugo svetovno vojno se je izučil za trgovskega pomočnika in kot sam piše, je pet let opravljal »tlako« trgovskega vajenca. Ob začetku vojne se je vključil v ilegalno delo osvobodilne fronte, se pridružil vojski kralja Petra II., bil nato mobiliziran v nemško vojsko, iz katere je dezertiral in se pridružil partizanom. V bojih je bil huje ranjen, se zdravil v partizanskih bolnišnicah nad Slovenj Gradcem, nazadnje pa je bil demobiliziran kot neželen, ker je bil v nemški vojski. Po vojni, ko je bil brezposeln, sta ga vodja celjskega gledališča mag. Fedor Gradišnik in prof. Jože Tomažič povabila k sodelovanju v celjsko amatersko gledališče, kjer je začel kot odrski delavec. Februarja 1947 je odigral vlogo Marjana v Desetem bratu in se s tem za vse življenje zapisal gledališču.
Za preživetje je bil v tem času zaposlen v različnih upravnih in sindikalnih službah, leta 1950 je bil dva meseca tudi glavni urednik Celjskega tednika (danes Novega tednika). Zraven se je učil, opravil malo in veliko maturo in se vpisal na Akademijo za igralsko umetnost v Ljubljani, smer režija. Študij je zaključil z uprizoritvijo Brechtovega Galilea Galileija.
Ves čas je deloval v gledališču kot igralec, režiser in organizator ter bil eden od soustanoviteljev celjskega poklicnega gledališča leta 1950. Ukvarjal se je z zgodovino celjskega gledališča in uredil arhiv gledališča. Organiziral je tudi Mladinsko gledališče. Kot štipendist Britanskega sveta je leta 1954 pet mesecev študiral v Londonu, Stradfordu in Bristolu. Še pred diplomo je tri sezone opravljal naloge pomočnika upravnika gledališča. Na Akademiji za igralsko umetnost je diplomiral leta 1962. Po diplomi je kot štipendist poljske vlade eno leto študiral v Varšavi, Krakovu in Poznanju, kjer je režiral Držičevo komedijo Dundo Maroje. Po vrnitvi je leta 1965 odšel v Stalno slovensko gledališče (SSG) v Trst za režiserja. Tam je ostal do leta 1967 in v tem času opravil 18 režij.
V sezoni 1967/68 je prišel v Maribor, kjer je prevzel mesto direktorja, režiserja in umetniškega vodje Drame Slovenskega narodnega gledališča (SNG) in tu ostal deset let. »Teden slovenskih gledališč« je preoblikoval v Borštnikovo srečanje, srečanje slovenskih gledališč tekmovalnega značaja, z glavno nagrado, Borštnikovim prstanom. Bil je organizacijski vodja Borštnikovega srečanja in vse do leta 1986 tudi predsednik izvršnega odbora Borštnikovega srečanja, pa tudi pobudnik Malega Borštnikovega srečanja, ki je potekalo v Slovenski Bistrici. Tone Partljič ga je opisal kot gledališkega zanesenjaka, združevalno, ustvarjalno, polemično, kar »legendarno« gledališko osebnost Maribora.
Tudi po upokojitvi je ostal zvest gledališču, saj je do leta 1995 režiral v amaterskem gledališču v Slovenski Bistrici. O svojem gledališkem delovanju je na osnovi številnih zapiskov napisal dve knjigi: Skozi življenje (1993) in Ves ta svet je oder (1996). Svoj obširni gledališki arhiv je zapustil Občini Slovenska Bistrica.

Književni deli
Skozi življenje, 1993
Ves ta svet je oder, 1996

Branko Gombač je za svoje delo prejel številna priznanja. Trikrat je prejel nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije: leta 1961 za režijo Shakespearovega Richarda II., leta 1963 za režijo Frischeve Andorre in leta 1965 za režijo Shakespearovega Viharja. Leta 1972 je prejel dve Borštnikovi nagradi, za režijo in za najboljšo uprizoritev v celoti za Brechtovo Življenje Galilea v izvedbi Drame SNG Maribor. Borštnikovo nagrado za režijo je prejel ponovno leta 1981 za Shakespearovo Kar hočete v izvedbi SSG Trst. Za delo v mariborskem gledališču je leta 1981 prejel Srebrni grb mesta Maribor, za režije v SNG Maribor in v SSG Trst pa je leta 1982 prejel nagrado Prešernovega sklada. Leta 1995 je prejel še Borštnikovo jubilejno značko.

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 299.
  • Partljič T. Gombač, Branko. V: Leksikon mariborske družbe in kulture po letu 1945, 2012, str. 71.
  • Gombač, B. Ves ta svet je oder, Slovenska Bistrica: Zveza kulturnih organizacij Občine, 1996.
Avtor/-ica gesla: Jan Vake, Mariborska knjižnica
Datum prvega vnosa: 27. 11. 2017 | Zadnja sprememba: 10. 3. 2020
Jan Vake. GOMBAČ, Branko. (1924-1997). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 17. 5. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/gombac-branko/
Prijavi napako