Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

GOLAR, Cvetko

GOLAR Cvetko
Foto: Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Foto galerija

Rojen:
4. maj 1879, Gosteče pri Škofji Loki
Umrl:
18. december 1965, Ljutomer
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:

Slovenski literat se je rodil v Gostečah pri Škofji Loki. Njegova usoda je bila nemirna – ker ni dokončal gimnazije v Ljubljani, se je na koncu šestega letnika preselil v Zagreb, kjer je urejal dijaški list Nova nada. Med prvo svetovno vojno je šel med vojake in služil v zaledju. Iz časa svojih mladostniških bohemskih let je imel sina Manka Golarja. Večino časa je preživel v Ljubljani, nekaj v Celju, nazadnje pa se je ustalil v Ljutomeru.

Poleg pesništva in pripovedništva se je ukvarjal tudi z novinarstvom. Pisal je pesmi, novele, dramske igre, spise, urejal časopise, liste in almanahe, kot so Domovina, Novi slovenski Štajerec, Naš list, Na novih potih, Ljubljanski zvon, Slovan, Slovenski narod. Svoja dela je objavljal v tedanji domovini in v ameriškem izseljenskem listu Glas naroda.

Golarjevopus se je rojeval v obdobju romantike, čuti se vpliv Aškerca, s tako imenovanim folklorističnim stilom, s katerim je nadaljeval tudi v obdobju realizma. Čas fin de siecla je vznemiril tudi Golarja, a je ostal opisovalec narave, kmečkega življenja in dela, slavospeva človeškega življenja; bil je interpret ljudskega izročila, ki je združeval narodopisno barvitost in izrazoslovje z novim stilom moderne. Morda ga najbolje označuje izraz folklorist moderne.

Njegovi prvi vtisi so plod rodne zemlje. Tako je motive iz kmečkega okolja v svojih pesmih in novelah pogosto poiskal na območju domačega Sorškega polja. Moderno je srkal predvsem v druženjih z Murnom, pa tudi s Kettejem in z Župančičem. Prva pesemska zbirka kaže še vso mladostno prekipevajočo pesniško silo, druga je že izraz zrelega človeka. Najprej je našel svojo izpoved v poeziji, kasneje v prozi, leta 1924 se je lotil tudi dramatike. Nekaj pesmi, kot je Pelin roža, je nastalo med prvo svetovno vojno, štiri zbirke pa je napisal tudi za otroke.

Po njem se imenuje osnovna šola v Škofji Loki.

Pesniške zbirke:

Pisano polje, 1910
Rožni grm, 1919
Poletno klasje (1923)
Njiva zori (1927)
Jasne livade (1959)
Svatba na poljani (1976)

Prozna dela:

Kmečke povesti, 1914
Pastirjeva nevesta, 1923
Pastirjeva nevesta (1923)
Bratje in sestre v Gospodu: Sanje poletnega jutra (1925)

Odrska dela

Vdova Rošlinka (1924)
Zapeljivka (po popravku Dekle z rožmarinom) (1925)
Dve nevesti (1932)
Ples v Trnovem(1942)

Pesmi za otroke

Veseli svatje (1942)
Razposajenci, 1943
Srp in klas, 1950
Čez loke in potoke, 1956

 

Slovenski biografski leksikon 1925 –1991, elektronska izdaja, Ljubljana, 2009
J. Kos: Pregled slovenskega slovstva, Ljubljana, 1974
A. Lah: Pregled Književnosti III: Od začetkov realizma do konca nove romantike, Ljubljana, 1998
Joža Mahnič: Sora in književnost, Loški razgledi, 1996, št. 43, str. 98 – 118
Marjeta Žebovec: Slovenski književniki rojeni do leta 1899, Ljubljana, 2005
J. Antolin-Oman: Pesmi objavljene v Ljubljanskem zvonu 1888-1892; Pesmi iz Ljubljanskega zvona 1902; Pesmi iz Ljubljanskega zvona 1900-1902 in Doma in sveta 1900, Puštal, 2007
J. Krek: Cvetko Golar: ob odkritju spominske plošče na rojstni hiši na Gostečem ob 90-letnici rojstva, Snovanja, 1969, št. 5, str.47

Avtor/-ica gesla: Petra Puhar Kejžar, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 16. 10. 2012 | Zadnja sprememba: 13. 4. 2020
Petra Puhar Kejžar. GOLAR, Cvetko. (1879-1965). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 16. 10. 2021) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/golar-cvetko/
Prijavi napako