Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

GIUSTINIANI (ZUSTINIAN), plemiška družina

GIUSTINIANI (ZUSTINIAN) plemiška družina
Foto: Arhiv A. Cherini – P. Grio

Foto galerija

Rojen:
januar 1431, Koper
Poklici in dejavnosti:
Leksikon:

Stara koprska plemiška družina, znana tudi pod imenom Zustinian, leta 1431 se je vpisala v Register plemenitašev, z vzvišenim možem po imenu “Bernardus Justinianus Vir Praestantissimus”. Obstajala je še v 17. stoletju kot veja istoimenske beneške aristokratske družine, ki je izšla iz Istre, znane od leta 650, ovenčane z doževo častjo, vpisane v Zlato knjigo in Uradni seznam italijanskega plemstva z nazivom Beneški aristokratski plemenitaši in grofje avstrijskega cesarstva.
Trdijo, da so potomci pranečakov cesarja Justinijana na Vzhodu, po ustanovitvi Justinopolisa (današnja Capodistria – Koper) leta 728 so se preselili na Malamocco (izvirni sedež beneških dožev na Lidu). Izvorno so se klicali družina Angelska (Od Angelov), antični Albanci so jim rekli STOPID-REIT, kar pomeni RODBINA PRAVIČNIH, od tod JUSTINIANI (v latinskem prevodu). Nihče ne dvomi o izvoru te rodbine, ki izhaja iz samega prestola v Konstantinoplu, saj je zakonita naslednica cesarske družine Justiniani. Vzhodno metropolo je zapustila okoli leta 650 zaradi usodnih posledic in ustrahovanja sovražne družine, po polastitvi njihovega cesarstva jih je skušala pogubiti z zatiranjem. Z ugodnim vetrom so pristali v Istri, kjer so se zatekli na varno v brodolomu svoje veličine. Toda Božja Previdnost je našla med temi čermi v Istri dragulje, pobrala in sprejela je te begunce iz osrčja Jadrana ter jih umestila med najimenitnejše in izbrano plemstvo Benetk. Tukaj so spet začeli uporabljati svoj izvorni grb cesarskega dvoglavega kronanega orla, saj jim je sovražna cesarska družina odvzela in prepovedala rabo cesarskih časti, tako so si izvolili angela za zaščitnika na poti izgnanstva, upodobljenega na modrem ščitu, kot tudi zlato jagnje na istem ščitu. Ob ponovni rabi svojega pravega grba so dodali zemeljsko kroglo pod noge istega orla, s čimer so nakazali, da hočejo povrniti, kar jim je odvzela slepa zavist usode, da bi ponovno zavladali v znamenju krščanske tolerance (križ) na ozemlju bizantinskega cesarstva, ki je pod isto streho vključeval Italijo, Dalmacijo in Albanijo.

Barbaro, M. Genealogie delle famiglie veneziane: Zustinian. Benetke: rokopis, 1511–1570.

Vatova, G. La colonna di Santa Giustina. Capodistria: Provinvcia dell’Istria, 1884.

De Totto, G. Il patriziato di Capodistria. Parenzo: Coana & Figli, 1939.

Cherini, A. La colonna di Santa Giustina. Trieste: samozal., 1993.

Avtor/-ica gesla: Peter Štoka, Knjižnica Koper
Datum prvega vnosa: 24. 4. 2019 | Zadnja sprememba: 9. 7. 2020
Prijavi napako