Napredno iskanje
sl
en hu it sl
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

GAŠPERČIČ, Bernarda

Bernarda Gašperčič
Foto: Arhiv Bernarde Gašperčič

Foto galerija

Rojena:
9. oktobra 1959, Jesenice
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Igralka Bernarda Gašperčič se je rodila na Jesenicah staršema Ivanu in Mariji Magdaleni. Štiričlanska družina je živela skromno, saj je bil zaposlen le oče. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala na Jesenicah. Že zelo zgodaj je začela nastopati na šolskih proslavah OŠ Toneta Čufarja, kasneje, v Gimnaziji Jesenice, pa je našla pot v Gledališče Toneta Čufarja. Od prve predstave Sodnik Zalamejski v sezoni 1976/1977 je v tem gledališču igrala, kasneje tudi režirala, predvsem mladinske predstave. Sodelovala je z mnogimi velikani slovenskega gledališča (Bojan Štih, Vesna Arhar, Taras Kermauner, Andres Valdes, Andrej Hieng itd.). Kmalu jo je pot zanesla tudi v televizijske in filmske vode. Prva filmska vloga je bila v filmski in televizijski seriji Strici so mi povedali Franceta Štiglica. Zatem je sledilo nekaj vidnih filmskih in televizijskih vlog v Sloveniji ter tudi v tujini. Televizijske serije in drame, v katerih je igrala: Strici so mi povedali, Internat, Supervitalin. Filmi v katerih je igrala: Ljubezen, Doktor, Kormoran, Čas brez pravljic, Živela svoboda. Televizijske serije, v katerih je igrala v tujini: Eine unmögliche Person.

Po rojstvu sina se je na pobudo Matija Milčinskega začela ukvarjati z nastopi v predstavah za otroke. Tako je leta 1995 s prijateljico Metko Frelih ustanovila gledališče Teater za vse, ki še vedno uspešno deluje. Napisala je preko dvajset besedil za gledališke in lutkovne predstave. Z možem, Jaroslavom Cefero, akademskim glasbenikom, je ustvarila več glasbeno gledaliških predstav, s katerimi še vedno nastopa v šolah in vrtcih. V različnih predstavah je nastopila preko osem tisoč krat. Od leta 1996 dalje dela tudi z zamejskimi Slovenci v Avstriji. Tudi zanje je napisala več gledaliških besedil. Potem, ko se je leta 2004 z družino preselila iz Jesenic na Bohinjsko Belo, je začela sodelovati tudi z Belanskim gledališčem, kjer je režirala tako predstave za otroke, kot za odrasle. Z veseljem je priskočila na pomoč tudi nekaterim drugim društvom iz drugih krajev Slovenije. Tudi zdaj, ko je upokojena, še vedno ustvarja, piše besedila, režira in igra.

 

Nagrade

Linhartovo priznanje za najboljšo žensko vlogo v predstavi Kraljična Haris (1983)
Linhartovo priznanje za najboljšo žensko vlogo v predstavi Pygmalion (1990)
Čufarjeva plaketa za umetniške kreacije v obdobju 1977-1994 (1994)
Čufarjeva plaketa za najboljšo žensko vlogo v predstavi Komedija ljubezni (2005)
nagrada za najboljšo režijo za predstavo Govorice na Festivalu komedije Pekre (2021)

Viri in literatura

Mencinger, L. Svet odrskih desk: Bernarda Gašperčič, igralka. Gorenjski glas, 1994, št. 93, str. 8.

Avtor/-ica gesla: Bernarda Gašperčič, Vnesla: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice
Datum prvega vnosa: 14. 12. 2022 | Zadnja sprememba: 14. 12. 2022
Bernarda Gašperčič. GAŠPERČIČ, Bernarda. (1959-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 6. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/gaspercic-bernarda/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 1. 4. 2010

VUNŠEK, Jože

8. februarja 1948
Prvič je v gledališču nastopil že kot osnovnošolec leta 1956, ko je v Prešernovem gledališču v Kranju igral zajčka v predstavi Rdeča kapica.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

MACH, Ernst

18. februarja 1838–19. februarja 1916
Rodil se je 18. febr. 1838 v Turasu na Moravskem, umrl 19. febr. 1916 v Haaru blizu Münchna v Nemčiji. Leta 1858, ko je bil star dvajset let...
Datum vnosa: 25. 4. 2019

BREŠAN, Dušan

27. januarja 1923–7. februarja 2006
Dušan Brešan, po domače Tajžev, je svoja mladostna leta preživel v Tolminu. Njegovi starši, oče Franc in mati Marija, rojena Obleščak, sta vodila p...