Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Gabrijel STUPICA

STUPICA Gabrijel
Foto: Museums.si

Foto galerija

Rojen:
21. marec 1913, Dražgoše
Umrl:
19. december 1990, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Rodil se je v učiteljski družini. Leta 1931 je zaključil realko v Ljubljani, nato študiral na ALU v Zagrebu – dve leti risanje (1931-33, prof. M. Vanka, J. Kljakovič, O. Mujadžič), nato slikarstvo (1933-37, prof. L. Babič). Nanj sta vplivala obiska Tizianove razstave v Benetkah (1937) in razstava mojstrovin iz madridskega Prada v Ženevi (1939). Po vojni je dvakrat potoval v Pariz, redno obiskoval Beneški bienale, kjer je bil leta 1952 in 1958 vključen v jugoslovansko selekcijo in 1958 vzbudil pozornost mednarodne kritike, na posebni razstavi v okviru bienala pa je razstavljal tudi 1968. Leta 1959 je razstavljal na Documenti v Kasslu. Leta 1946 se je iz Zagreba preselil v Ljubljano, kjer je istega leta postal redni profesor za slikarstvo na novoustanovljeni ALU (upokojen 1977). Bil je član grupe 69. Kot priznani umetnik je prejel več nagrad, mdr. večkrat Prešernovo nagrado (1948, 1950, 1957 in 1981 za življenjsko delo), Jakopičevo (1970) in nagrado AVNOJ (1977). Bil je dopisni član JAZU, SANU in SAZU.
Na njegova zgodnja dela sta vplivala zamolkla barvitost sočasnega hrvaškega slikarstva ter zanimanje za tradicijo klasične umetnosti. V t.i. temnem obdobju je opustil način realističnega upodabljanja in z močnim poenostavljanjem dosegel v svojih intimističnih motivih posebno čustveno intenzivnost. V drugi polovici 50. let minulega stoletja so postale njegove barve svetlejše, motivno so ga zanimale branjevke, lastni atelje, mize z igračami in drugimi vsakdanjimi predmeti ter lik deklice – hčerke. V 60. letih se je začelo najpomembnejše obdobje belih slik, ki slogovno in vsebinsko pripadajo estetiki evropske eksistencialistične figuralike in t.i. art bruta. Motive je oblikoval z značilno otroško risbo in s prvinami kolaža.
Leta 1994 so bila njegova dela izbrana za razstavo Europa, Europa v Bonnu, najpomembnejšo predstavitev srednje- in vzhodnoevropske umetnosti 20. stoletja. Poleg slikarstva se je občasno ukvarjal še s scenografijo in grafiko. Za svoje delo je prejel veliko domačih in mednarodnih priznanj in nagrad. Razstavljal je na mnogih samostojnih in skupinskih prireditvah doma in v tujini. Stupica je bil poročen z ilustratorko, slikarko Marlenko Stupico. Njuna hči je Marija Lucija Stupica, slikarka, ki se ukvarja z ilustracijo.

Dela

Gabrijel Stupica velja za eno osrednjih umetniških osebnosti v Sloveniji in v Jugoslaviji v drugi polovici 20. stoletja. Znan je tudi v tujini. Njegov opus obsega slike (številni avtoportreti, portreti; ukvarjal se je s svojim intimnim svetom, katerega simbole je narisal na monokromna platna), risbe, gvaše, akvarele, grafike. 13 njegovih slik hrani tudi Kunsthalle Nürnberg.

Viri in literatura

Gabrijel Stupica: [(1913-1990) : retrospektiva : Moderna galerija, 18. december 2013-15. maj 2014], Ljubljana 2014
A. Medved: Pregelj, Stupica, Bernard : vprašanje kontinuitete slovenskega slikarstva, Piran 2000
Grupa 69 : Muzej savremene umetnosti Beograd, jun-avgust 1978, Beograd 1978
Gabrijel Stupica: upor = resistance : Mednarodni grafični likovni center Ljubljana, [11. september – 11. november], Ljubljana 2008
N. Zgonik: Študije iz slovenskega modernizma po letu 1945 : (devet monografskih slikarskih interpretacij), Ljubljana 2010
Mize in omizja :[dela iz zbirk Moderne galerije v Ljubljani], Ljubljana 2003
Izbrana dela slovenskih avtorjev iz zbirk Moderne galerije: 1950-2000 :stalna postavitev, Ljubljana 2002
Ž. Škodlar-Vujić: Gabrijel Stupica : Avtoportreti = Self-portraits : 1986/1987, Ljubljana 2006

Avtor/-ica gesla: Mira Kalan, Loški muzej
Datum prvega vnosa: 19. 3. 2014 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Mira Kalan. Gabrijel STUPICA. (1913-1990). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 9. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/gabrijel-stupica/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 6. 2. 2015

Maks FABIANI

29. april 1865–12. avgust 1962
Maks Fabiani se je rodil v Kobdilju pri Štanjelu kot dvanajsti od štirinajstih otrok posestnika Antona Fabianija in tržaške plemkinje nemškega rodu...
Datum vnosa: 8. 10. 2021

Jelka PŠAJD

Etnologinja, ki se posveča predvsem nekdanjemu življenju na kmetih.
Datum vnosa: 6. 3. 2019

Tine LENARČIČ

4. november 1924–5. marec 2018
Tine Lenarčič se je leta 1924 rodil rudarski družini v Trbovljah. Odraščal je v enem izmed trboveljskih rudarskih naselji, v Glažuti.