Za sina Franca, kot je bilo njegovo krstno ime, je oče po končani osnovni šoli v Vipavi želel, da gre delat v trgovino, saj ni imel denarja za šolanje. Vendar je takratni ravnatelj vipavske šole le prepričal očeta, da je nadarjeni in delovni Franc lahko nadaljeval šolanje na gimnaziji v Ljubljani in leta 1877 stopil v frančiškanski red na Trsatu. Dobil je redovno ime Alfonz. Po opravljenem noviciatu je nadaljeval s študijem teologije v Gorici in bil leta 1881 posvečen. Postal je profesor in lektor na gimnaziji na Kostanjevici (1882–1885 in 1887–1891), učitelj novincev in bibliotekar na Trsatu (1885–1887 in 1891–1902), služboval pa je tudi na Sveti gori, v Pazinu, na Brezjah, v Brežicah in v Novem mestu, kjer je bil tudi kronist, knjižničar in namestnik predstojnika. Od 1905–1909 je bil predstojnik v Brežicah in v letih 1914–1917 na Brezjah. Dvakrat je bil tudi izvoljen za »definitorja« ali svetovalca pokrajinskega predstojnika.
Za svoje delo je bil avgusta 1931 odlikovan z redom sv. Save V. razreda, novembra 1931 je obhajal zlato mašo.
Kot marljiv zgodovinar je rad proučeval razne zgodovinske in arhivske listine. Zelo veliko je objavljal v Cvetju z vrtov sv. Frančiška, predvsem članke in spise z nabožno vsebino, in take spise tudi prevajal iz italijanščine v slovenščino. Njegovi zgodovinski spisi se v glavnem nanašajo na zgodovino frančiškanskega reda na istrskem (hrvaškem) in kranjskem (slovenskem) ozemlju, pripravil je tudi popis Pisatelji frančiškanske hrvatsko-kranjske pokrajine sv. Križa. Njegove objave so navedene v knjižici z naslovom Frančiškan p. Alfonz Furlan in njegov popis piscev frančiškanske pokrajine Sv. Križa, ki sta jo leta 2012 pripravila Branko Lušina in Bruno Korošak.
Lušina, B. in Korošak, B. Frančiškan p. Alfonz Furlan in njegov popis piscev frančiškanske pokrajine Sv. Križa. Nova Gorica: Založba Branko, 2012.
Primorski slovenski biografski leksikon: 5. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1978, str. 392–393.