Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Frida KOVAČ roj. FICHTMÜLLER

Portret - Frida KOVAČ
- Vir: Evangeličanski koledar 1998

Foto galerija

Rojena:
8. december 1908, Leoben (Avstrija)
Umrla:
8. junij 1996, Maribor
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Osnovno šolo je obiskovala v Gradcu, a se je njena družina kmalu preselila v Ljubljano. Oče je izhajal iz Maribora in je bil inženir v takratni Avstro-Ogrski, mati pa je bila po rodu Prekmurka iz Moravec (danes Moravskih Toplic). Po prvi svetovni vojni sta se z materjo zaradi očetove smrti preselili nazaj v Gradec, kjer je mati zgradila gostilno z več stanovanji. V Avstriji je zaključila meščansko šolo, potem pa še dveletno trgovsko šolo. Po končanem izobraževanju je do leta 1927 službovala v Gradcu. Ko se je 1928. leta poročila s prekmurskim evangeličanskim duhovnikom Karlom Kovačem (madž. Kovátsom), se je preselila v Gornje Slaveče na Goričkem v Prekmurju. Tukaj sta živela vse do moževe upokojitve, ko sta se preselila v Maribor, kjer je leta 1996 v 88. letu starosti umrla. Pokopana je ob svojem možu na pokopališču Pobrežje.

Frida Kovač – Fichtmüller je znana predvsem po svojem obširnem literarnem opusu. Napisala je več proznih in dramskih sestavkov, ki se dotikajo versko-vzgojnih in poučnih tem. Spretno jih je vtkala v svoja besedila, ki jih je večinoma objavljala v domačem prekmurskem in tujem verskem časopisju.

Do konca 2. svet. vojne je v nemškem jeziku objavila več besedil v zagrebškem in ljubljanskem evangeličanskem listu Neues Leben (Novo življenje), madžarskem györskem listu Wehr und Waffe (Obramba in orožje), Lichter der Heimat (Luči domovine), Kirche und Volk (Cerkev in narod) in nemškem Pester Loydu.  V prekmurščini je svoje prispevke objavljala v domačem (predvsem evangeličanskem) periodičnem časopisju: Düševnem listu, Evangeličanskih koledarih, Murski krajini,  Mladem Prekmurcu in v madžarščini ter deloma v prekmurščini tiskanemu Muraszombat és Vidéku (Murski Soboti z okolico). Že pred vojno, zlasti pa po njej, je pisala zgodbe in daljša besedila tudi v knjižni slovenščini. Med njena daljša besedila spadata romana Krivda in pokora ter Mati. Prvega je napisala v nemščini, v prekmurskem prevodu pa je izhajal v Düševnem listu med letoma 1935 in 1936. Drugega je napisala že v knjižni slovenščini, izhajal je v Murski krajini med letoma 1936 in 1937.

Bibliografija, objavljena v Evangeličanskem koledarju za leto 1998 (ki pa ni popolna, saj manjka veliko njenih prispevkov v tujem časopisju), šteje 287 enot.

 

Dela

Izbor objav v periodičnem tisku
Einweihung der Kirche in Gornja Slaveča (Prekmurje)/ Posvetitev cerkve v Gornjih Slavečih (Prekmurje).  Neues Leben, 1, dec. 1928, let. 8 št. 12, str. 123.
Prekmurska pravljica. Mladi Prekmurec, 1937/1938, let. 2, št. 1-2, str. 14-15.
Das Weinachtswunder (Božični čudež). Kirche und Volk, 15. dec. 1939, let. 6, št. 22, str. 195-196.
Dr. Luther Martoni v spomenek! Düševni list, 1940, let. 18, št. 11, str. 130.
Szent szülöföld (Sveta domovina). Muraszombat és Vidéke (Murska Sobota in okolica), 20. jun. 1941, let. 35 , št. 5, str. 7.
Besinnlichkeiten am warmen Ofen (Premisleki ob topli peči). Wehr un Waffe (Obramba in orožje), 8. febr. 1942, let. 4, št. 6, str. 46.
Kako se je gradila soboška cerkev? Evangeličanski koledar, 1957, let. 6, str. 42-43.
Grešnica – ženski liki iz Svetega pisma. Evangeličanski koledar 1971, let. 20, str. 78-80.
Sumničenje. Evangeličanski list, 1982, let. 11, št. 7, str. 4-5; št. 8, str. 4-5; št. 9, str. 5.

 

 

 

 

 

Viri in literatura

Kuzmič, F. “Pisala sem vedno, kadar sem čutila potrebo…”: razgovor s Frido Kovačevo. Evangeličanski koledar, 1994, let. 43, str. 56-61.
Kuzmič, M.: Izseljevanje iz Prekmurja med prvo in drugo svetovno vojno v luči sodelavcev “Mladega Prekmurca”. Zbornik soboškega muzeja, 1995, št. 4, str. 103-110.
Frida Kovač: 1908 – 1996 (nekrolog). Evangeličanski list, nov. 1996, let. 25, št. 11, str. 9.
Kuzmič, F. Bibliografija Fride Kovač. Evangeličanski koledar, 1998, let. 46, str. 178-186.
Just, F. et al. Goričko: na zelenem otoku presahlega morja: vodnik po znamenitostih občin Krajinskega parka Goričko. Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, 2008, str. 75.
Časar, A. Imela sem lepo in blagoslovljeno življenje. Pen: Vestnikov mesečnik, 28. jun. 2012, št. 208, str. 26 – 27.
Just, F. Oris leposlovne ustvarjalnosti prekmurskih evangeličanov. V: Protestantizem včeraj, danes in jutri: zbornik referatov mednarodnega simpozija. Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Prekmurska akademska znanstvena unija (PAZU), 2015,  str. 341-363.

Prispevek je sestavil Marko Vugrinec. Njegov zapis hrani arhiv PiŠK Murska Sobota.

 

Avtor/-ica gesla: Marko Vugrinec, objavila Julijana Vöröš , Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Datum prvega vnosa: 4. 11. 2022 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Marko Vugrinec in objavila Julijana Vöröš. Frida KOVAČ roj. FICHTMÜLLER. (1908-1996). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 12. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/frida-kovac-roj-fichtmuller/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 30. 11. 2011

Andrej ŠTREMFELJ

17. december 1956
Leta 1979 sta z Nejcem Zaplotnikom kot prva Slovenca in hkrati prva Jugoslovana stopila na vrh Mount Everesta.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Štefan SIMONČIČ

25. december 1912
R. 25. dec. 1912 v Radečah. Gimnazijo je obiskoval v Celju in l. 1933 maturiral. Pravo je študiral v Ljubljani in tam diplomiral (l. 1941) ter dok...
Datum vnosa: 4. 5. 2016

Franc ZELENIK

12. april 1880–11. junij 1976
Rodil se je očetu Antonu, kočarju, in mami Mariji, rojeni Požegar. Po šolanju na trgovski šoli v Celovcu je delal kot knjigovodski uradnik pri podj...