Franjo MAHORČIČ

Bil je inženir kemije in metalurg. Italijanska okupacija mu je v rodnem kraju onemogočila šolanje v materinščini, zato je obiskoval gimnazijo in univerzo v Ljubljani. Diplomiral je leta 1936 na tehnični fakulteti v Ljubljani. Prvo službo je nastopil v usnjarni v Mariboru, kjer pa se strokovno ni mogel izpopolnjevati zato je zaprosil za službo v ravenski jeklarni. Leta 1938 jo je dobil v Jeklarni grofa Thurna na Ravnah kot pripravnik v topilniškem oddelku. Med vojno je postal obratovodja martinarne in livarne in se leta 1944 priključil NOV. Večinoma je deloval na koroškem področju od Javorja do Borovelj. Po koncu vojne ga je slovenska vlada postavila za tehničnega direktorja Železarne Ravne, kar je ostal do smrti. Sodeloval je pri modernizaciji in preusmeritvi podjetja v sodobno elektro-jeklarno s specializiranim programom na področju legiranih jekel. Uvedel je niz tehničnih izboljšav in inovacij, med drugim tudi serijsko litje za tankostenske ulitke, sistem odpraševanja, uporabo peskometa in formarskih strojev, uporabo sintetičnega livarskega peska, izpopolnil je livne sisteme ter raziskoval domače surovine in veziva za kaluparske peske. Na področju jeklarstva je uvedel dva temeljna postopka: izdelavo legiranih jekel v martinovki po krom-redukcijskem postopku in žilavenje jekla v jeklarskih pečeh s kisikom. Ves čas je tesno sodeloval pri načrtovanju in razvoju podjetja, bil pa je tudi stalen in aktiven član različnih strokovnih odborov v okviru združenja slovenskih in jugoslovanskih železarn.