Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Franjo KOGOJ

KOGOJ Franjo
Foto: NUK, Kartografska in slikovna zbirka

Foto galerija

Rojen:
13. oktober 1894, Kranjska Gora
Umrl:
30. september 1983, Kranjska Gora
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Rodil se je kot sin zdravnika. Šolal se je na Jesenicah in v Ljubljani in se leta 1913 vpisal na medicinsko fakulteto v Pragi. Med prvo svetovno vojno je študij nadaljeval v Gradcu in medicino končal leta 1920 na Karlovi univerzi v Pragi. Bil je na specializaciji v Pragi, izpopolnjeval se je v Brnu, Wroclawu, Strasbourgu in Parizu. Od leta 1926 je živel in delal v Zagrebu kot predstojnik Dermatološke klinike. Na tem mestu je ostal, s prekinitvijo med drugo svetovno vojno, vse do upokojitve leta 1965. Od leta 1955 do leta 1964 je strokovno vodil tudi dermatološko kliniko v Ljubljani, od leta 1967 do leta 1974 pa je kljub upokojitvi še vodil Inštitut za klinične medicinske raziskave v Zagrebu ter Klinični bolnišnični center v Zagrebu. Od leta 1926 dalje je bil profesor za dermatovenerologijo na zagrebški Medicinski fakulteti in njen dekan v študijskih letih 1933/1934, 1948/1949 ter 1951/1952. Nekaj študijskih let je opravljal tudi dolžnosti prodekana.

Napisal je okoli dvesto trideset strokovnih in znanstvenih člankov, pet monografij in več prispevkov za priročnike in učbenike. Njegova znanstvena dela so bila objavljena v priznanih svetovnih strokovnih revijah. V precejšnjem številu del obravnava alergološko in imunobiološko tematiko. Napredek na področju biomedicinskih znanosti je Kogoju omogočil, da je postavil temelje sodobni dermatologiji na načelih funkcionalnosti in dinamike. Po upokojitvi je napisal svoje najpomembnejše življenjsko delo, obsežno knjigo o kožnih boleznih. Na njegovo pobudo je bil leta 1965 na Hvaru osnovan Alergološki center Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti.

Bil je redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti in tudi njen predsednik, dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (od leta 1953 dalje), ter član Srbske akademije znanosti in umetnosti, Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, Nemške akademije znanosti Leopoldina, švicarske akademije medicinskih znanosti in avstrijskega znanstvenega društva. Leta 1947 je bil izvoljen tudi za rednega člana Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti in bil petnajst let tudi njen podpredsednik. Bil je častni ali dopisni član štiriindvajsetih znanstvenih dermatoloških društev po svetu in častni član slovenskega zdravniškega društva.

Dela

Terapija sifilisa, 1946
Spolne bolesti, 1954
O postanku nekih bolesti, 1955
Dijagnoza profesionalnog egzema, 1968
Bolesti kože, 1970-1971

Nagrade

Dobil je naslov častnega doktorja univerze v Ljubljani (1961), Gradcu (1962), Zagrebu (1968) in Vojaške medicinske akademije JLA v Beogradu (1970). Postal je častni predsednik Udruženja dermatovenerologa Jugoslavije, častni član Zbora liječnika Hrvatske (1962), Slovenskega zdravniškega društva (1964) in Československe lekařske společnosti (1963). Prejel je več visokih nagrad (vlade FNRJ leta 1949, SR Hrvatske 1962, nagrado AVNOJ 1966) in bil nosilec največjih državnih odlikovanj.

Viri in literatura

Zupanič Slavec, Z. Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem. Medicina skozi čas, javno zdravstvo, farmacija. Ljubljana: Slovenska matica: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, 2017.

Avtor/-ica gesla: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice
Datum prvega vnosa: 13. 3. 2018 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Nina Jamar. Franjo KOGOJ. (1894-1983). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 31. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franjo-kogoj/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 1. 2. 2011

Andrej POLENEC

23. september 1945
Pod njegovim vodenjem je današnja skupina podjetij Iskratel uspešno uresničevala zastavljene strategije in povečevala svojo prodajno mrežo.
Datum vnosa: 24. 12. 2024

Alojz ŠTIRN

10. december 1937–december 2023
Gorenjski muzej Kranj ga je uvrstil v sklop sodobne likovne umetnosti.
Datum vnosa: 1. 3. 2016

Jožef (Josip) GABRŠČEK

1. marec 1898–januar 1948
Izvira iz skromne in zavedne tolminske družine. Njegov oče Ivan (Gaberščik) iz Volarij 10 pri Tolminu se je bil priženil k Mariji, rojeni Leban, na...