Franci ŠALI

Otroštvo je med vojno, po očetovi smrti v partizanih in materinem izgonu v internacijo, preživljal pri starih starših v Straži. Osnovno šolo je obiskoval v Vavti vasi, nižjo gimnazijo v Dolenjskih Toplicah in leta 1961 končal učiteljišče v Novem mestu. Zatem je leta 1966 diplomiral še na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz sociologije. Na svoji poklicni poti je opravljal številne družbenopolitične funkcije v Novem mestu  in v Republiki Sloveniji. Najprej se je leta 1965 zaposlil na Delavski univerzi Novo mesto, nadaljeval v Zavodu za izobraževanje kadrov in produktivnost Novo mesto, v raziskovalnem oddelku družbenopolitičnih organizacij (DPO), bil vrsto let dejaven v Zvezi komunistov, kot sekretar novomeškega občinskega komiteja in član Centralnega komiteja Zveze komunistov, med drugim je bil tudi predstojnik Marksističnega centra Slovenije. V letih 1984–1987 je bil direktor Dolenjskega muzeja v Novem mestu, v letih 1987–1990 predsednik Skupščine občine Novo mesto ter v letih 1990 – 2001 glavni in odgovorni urednik pri Dolenjski založbi v okviru Tiskarne Novo mesto.

Kot urednik Dolenjske založbe je razvil izredno močno dejavnost, omogočil je izid cele vrste pomembnih knjig, osnoval več knjižnih zbirk in napisal številne ocene oz. poročila o knjigah Dolenjske založbe v reviji Rast. Je avtor razprav, polemik in pesmi, ki jih je objavljal v revijalnem tisku in monografijah. Leta 1984 je izdal svojo prvo pesniško zbirko Razkošje, kateri je do leta 2024, z Obkrškimi trivrstičnicami, sledilo še enaindvajset pesniških zbirk in izborov (skupaj dvaindvajset). Tako v poeziji kot v pripovedništvu je Šali izrazit lirik. Leta 1987 je izšlo njegovo publicistično delo Kulturna pot Zveze komunistov Slovenije kot rezultat Šalijevega posvečanja problemom kulture, kateremu je leta 2009 sledilo strokovno premišljevanje Refleksije o svobodi, pravičnosti in demokraciji, leta 2013 je izdal knjižico Kultura v Občini Straža ter kot soavtor tekstov uredil knjigo Narodnoosvobodilni boj (NOB) v Občini Straža; leta 2014 pa je izšlo njegovo domoznansko delo, tj. kronika nekdanje pomembne lesnopredelovalne tovarne Novoles v Straži z naslovom Kaj pa je tebe treba bilo. Ljubiteljsko se ukvarja tudi s kiparjenjem in je leta 2024 izdal album svojih skulptur v lesu z naslovom Lesenke.

Vseskozi je bil dejaven v številnih društvih in organizacijah v okolju, v katerem živi in ustvarja, kot tudi širše: med drugim je bil predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije, član in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Novo mesto, predsednik območnega Združenja ZB Dolenjske in Bele krajine, v krajevni skupnosti oziroma občini Straža pa v dejavnostih društva Zveze borcev,  Kulturno-prosvetnega društva Svoboda Straža in humanitarnih akcijah Rdečega križa in Karitas.

Prejel je številne nagrade in priznanja, med njimi leta 1974 red dela z zlatim vencem SFRJ, leta 2000 Trdinovo nagrado Mestne občine Novo mesto za dosežke na področju literarnega ustvarjanja, publicistike in založništva, leta 2013 priznanje Jožeta Dularja občine Straža za dosežke na kulturnem in literarnem področju in leta 2021 listino Zveze združenj borcev NOB Slovenije.