Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Franček BOHANEC

BOHANEC Franček
Foto: Večer, št. 38 (16. 2. 1988)

Foto galerija

Rojen:
13. februar 1923, Miklavž pri Ormožu
Umrl:
3. september 2010, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Franček Bohanec se je rodil leta 1923 v Miklavžu pri Ormožu. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Ljubljani, kamor je pribežal po kapitulaciji Jugoslavije. Kot mladinski aktivist se je leta 1943 povezal z Osvobodilno fronto in leta 1944 odšel v partizane. Tam je bil borec, propagandist, pisatelj in novinar. Po vrnitvi je študiral primerjalno literarno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1958 diplomiral.

Po vojni je bil novinar in urednik različnih časopisov ter književnih zbirk. Bil je prvi odgovorni urednik revije Tovariš in nekaj časa novinar na Dunaju, od koder je poročal za slovenske časnike. Nato je v Ljubljani organiziral in v letih 1955−1959 vodil Pionirsko knjižnico. Pisal je Knjižne police za otroke in številne članke ter predaval po Sloveniji in Jugoslaviji. Od leta 1959 je bil direktor Zavoda za prosvetno in pedagoško službo Ljubljane. Postal je gimnazijski profesor in ravnatelj ter si v veliki meri prizadeval za bolj uveljavljeno učiteljevo strokovno delo, boljše učbenike, dopolnjene učne programe … Sestavljal je berila, napisal več šolskih priročnikov, biografij in uredil več izborov del slovenskih pisateljev.

Franček Bohanec je bil pronicljiv publicist in časnikar, cenjen literarni urednik, organizator in pedagog. Deloval je na področju leposlovne proze in esejistike. Kot literarni ustvarjalec je pisal novele, romane, humoreske, kritike, eseje in tudi spomine. Novele je objavljal v raznih revijah in v knjigi Novele, ki jo je izdal skupaj z A. Hiengom in L. Kovačičem.

Dela

Izbor:
Pripovedna proza:
Razdrta gnezda, 2000
Kanje, 1995
Divja jaga, 1994
Stopa in reka, 1993
Ilovica, 1987
Potrčev zločin, 1987

Strokovna literarna kritika in esejistika:
Portret Ivana Potrča, 2002
Odtisi časa, 1993
Literarno omizje, 1990
Ivan Tavčar, 1985
Živa stvarnost, 1983
Izbrana dela Potrča I-IV, 1983
Biografsko berilo, 1974
Estetska vzgoja, 1967
Slovenska ljudska pripoved, 1966
Zgodovina svetovne književnosti, 1961–1962
Knjižne police za otroke, 1958
Osem italijanskih novel, 1954

Nagrade
  • Žagarjevo nagrado za prosvetno delo, na področju vzgoje in izobraževanja (1966)
  • zlata značka Zveze prijateljev mladine

 

 

Viri in literatura

T. Pogačar: Franček Bohanec. V: Sto let razvoja Knjižnice Otona Župančiča: zbornik ob stoletnici splošnega knjižničarstva v Ljubljani, Ljubljana, 2011, str. 177.
D. Mevlja: Franček Bohanec – petinšestdesetletnik, Večer, št. 38 (16. 2. 1988), str. 10.
D. Mevlja: Franček Bohanec, TV-15 naš tovariš: glasilo Zveze združenj borcev NOV in Zveze rezervnih vijaških starešin Slovenije, št. 6. (11. 2. 1988), str. 12.
D. Plajnšek: Korespondenca med Ivanom Potrčem in Frančkom Bohancem kot del zapuščine Ivana Potrča v ptujski knjižnici, Časopis za zgodovino in narodopisje, zv. 2/3 (2013), str. 106−124.
D. Bedrač: O dragocenem človeku: literarno kolo: Franček Bohanec, Štajerski tednik, št. 70 (30. 9. 2005), str. 27.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, Ljubljana, 2008, str. 83.

Avtor/-ica gesla: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 21. 8. 2015 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Iva Habjanič. Franček BOHANEC. (1923-2010). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 14. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/francek-bohanec/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 4. 9. 2019

Tomaž PANDUR

19. februar 1963–12. april 2016
Gledališki režiser, eden najbolj izvirnih gledaliških ustvarjalcev.
Datum vnosa: 8. 2. 2015

Alojz SEDEJ

24. julij 1892–6. marec 1960
Oče Ferdinand je bil carinski uradnik, mati Marija Berlot pa gospodinja. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Gorici, kjer je leta 1912 tudi ma...
Datum vnosa: 4. 12. 2018

Fran KRAPEŠ

1. januar 1864–11. april 1935
Fran Krapeš se je v Gradcu izučil čevljarske obrti in se z enaindvajsetimi leti preselil v Ljubljano ter začel delati kot čevljarski mojster. Venda...