Franc PINTER – Ančo

Franc Pinter, za prijatelje Ančo, je odraščal z že pokojnim bratom Milanom. Ančo je osnovno šolo obiskoval v Slovenski Bistrici od leta 1960−68, šolanje pa je nadaljeval na poklicni elektroinštalaterski šoli v Mariboru, jo uspešno zaključil leta 1971 ter se zaposlil. Po odsluženem vojaškem roku v letih 1972−73 se je zaposlil kot obratovni elektrikar v steklarni v Slovenski Bistrici. Tam je delal vse do hude prometne nesreče leta 1977, v kateri je utrpel hudo poškodbo hrbtenjače. Po skoraj enoletni rehabilitaciji v Zavodu za rehabilitacijo invalidov Ljubljana, se je leta 1978 invalidsko upokojil.

Športno pot je začel že v času rehabilitacije. Udejstvoval se je v več športih, v vseh je bil uspešen in osvajal medalje. Po letu 1991 pa je z osvojeno kvoto za paraolimpijske igre začel z rednim treniranjem s standardno zračno puško. Nastopil je na osmih paraolimpijskih igrah: Barcelona (Španija, 1992), Atlanta (Georgia, ZDA, 1996), Sydney (Avstralija, 2000); Atene (Grčija, 2004); Peking (Kitajska, 2008), London (Anglija, 2012), Rio de Janeiro, (Brazilija, 2016) in Tokio, (Japonska, zaradi Covida izvedene 2021) in osvojil štiri medalje za Slovenijo: tri srebrne (Atlanta, Sydney in Atene) ter bronasto (Peking). Franc Pinter – Ančo je bil tudi evropski in svetovni prvak ter zmagovalec svetovnega pokala v parastrelstvu. V Društvu paraplegikov Podravja je vodil strelsko sekcijo in sodeloval v organih društva.

Njegovi hobiji so bili predvsem družabne igre s kartami in šah, druženje s prijatelji, sprehodi ter obiski turističnih krajev.