Franc PAPEŽ

Njegov oče, prav tako Franc Papež, je bil zdravnik. Šolati se je pričel v Mokronogu, kjer je do leta 1846 obiskoval tamkajšnjo trivialko, nato pa ljubljansko normalko, ki jo je zaključil leta 1849. V Ljubljani je v letu 1850 zaključil tudi prvi razred gimnazije, ostale gimnazijske razrede pa je obiskoval v Novem mestu, kjer je maturiral leta 1857. Po maturi je študiral pravo, in sicer dva semestra v letih 1857 in 1858 najprej na Dunaju, nato pa v letih 1858–1860 na univerzi v Gradcu, kjer je leta 1865 tudi doktoriral.

V Ljubljani je od leta 1866 delal v odvetniški pisarni Julija Wurzbacha, od leta 1869 pri nekdanjem ljubljanskem županu, politiku in pravniku Etbinu Costi, po njegovi smrti od leta 1875 pa pri Alfonsu Moschètu. Nato je imel med letoma 1879 in 1926 v Ljubljani svojo pisarno, iz katere so izšli nekateri vidni slovenski pravniki, med njimi Ivan Šušteršič, pomemben politik z začetka dvajsetega stoletja.

Že kot odvetniški pripravnik pri Costi in Moschetu se je udeleževal društvenega in narodnega življenja v Ljubljani. Bil je izvoljen v prvi narodni ljubljanski občinski svet (1883–1885), leta 1883 je bil izvoljen tudi v deželni zbor, kjer je bil do leta 1901 zastopnik kmetskih občin v okrajih Trebnje, Stična, Žužemberk, Mokronog, Litija in Radeče. Med letoma 1892 in 1896 je bil deželni odbornik. Kot deželni poslanec se je ukvarjal večinoma z upravnimi in finančnimi vprašanji. Bil je umirjen in oportunističen politik.

Leta 1889 je bil med ustanovitelji društva Pravnik, ki je pričelo izdajati društveno glasilo Slovenski pravnik in bil prvi predsednik tega društva.