Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Franc (Franjo) KAFOL

Portret - Franc (Franjo) KAFOL
Rojen:
3. december 1892, Čepovan
Umrl:
7. december 1964, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Po končani ljudski šoli v domačem kraju je Franc (v nekaterih virih tudi Franjo) Kafol nadaljeval šolanje v Gorici. Od tu ga je pot vodila v Klosterneuburg blizu Dunaja, kjer je leta 1912 končal Višjo šolo za sadjarstvo in vinogradništvo ter se leta 1914 specializiral v Lednici na Slovaškem.

Med 1. svetovno vojno je služboval v Črni gori in Dalmaciji, nato pa se je leta 1919 kot učitelj zaposlil na Kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Izkazal se je kot odličen pedagog, predavatelj, organizator strokovnih tečajev in posvetov. Več let je vodil drevesnici in trsnici v Kostanjevici in v Leskovcu, skrbel za matične nasade in strokovno izobrazbo delavcev.

Po zelo uspešnih letih delovanja na Grmu ga je Kmetijska družba za Slovenijo leta 1927 izvolila za tajnika, kmalu pa je postal tudi urednik glasila Kmetovalec (1931–1934). Pozneje je bil imenovan za banovinskega inšpektorja in svetnika pri pokrajinski upravi v Ljubljani. Po smrti slovenskega čebelarja in sadjarja Martina Humka je bil izvoljen za predsednika Sadjarskega in vrtnarskega društva Slovenije, bil je tudi glavni urednik glasila Sadjar in vrtnar (1943–1948). Po osvoboditvi je postal strokovni sodelavec uprave za sadjarstvo in vinogradništvo pri Ministrstvu za kmetijstvo.

Strokovni krogi so ga zelo cenili in uvrščali med najpomembnejše ter najbolj razgledane slovenske in jugoslovanske pomologe. Izbran je bil za sodelavca in člana jugoslovanske pomološke komisije. Veliko je pisal, objavil je več poljudnih in strokovnih člankov ter dve pomembni publikaciji Sadjarstvo ter Češnja in višnja.

Dela

Dela:
Češnja in višnja: sodobno pridelovanje, 1964.
Predelava sadja v brezalkoholne pijače, 1956.
Koledar in navodila sadjarjem in vrtnarjem, 1944 (urednik).
Praktično novodobno sadjarstvo: kratek pouk za mladino in praktične sadjarje z 81 slikami in s preglednico najvažnejših sadnih vrst, 1944.
Sadjarstvo: kratek pouk za mladino in praktične sadjarje: z 81 slikami in s preglednico najvažnejših sadnih vrst, 1943.
Soljenje, prekajanje in hranjenje mesa, 1936.
Vinske napake, kako se jih je ogibati in kako se popravijo, kadar so nastale, 1934.
Naprava vinskega kisa, 1932.
Naprava stanovitnega sadjevca, 1931.
Zatiranje sadnih škodljivcev in bolezni ter škropljenje drevja, 1929.
Počrnenje vina ali sadjevca, 1928.
Zatiranje oidija ali prave trtne plesni, 1928.
Kako sadimo sadno drevje ob cestah in potih, 1927.
Sadjarstvo: kratek pouk za mladino in praktične sadjarje: z 18 slikami in s preglednico najvažnejših sadnih vrst, 1927.

Viri in literatura

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 437.
Enciklopedija Slovenije: Knjiga 4. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990, str. 369.
Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1982, str. 8–9.
Krško skozi čas: 1477–1977: zbornik ob 500-letnici mesta, Krško, 1977, str. 555–556.

Avtor/-ica gesla: Urška Magajne, Vnesla: Polonca Kavčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Datum prvega vnosa: 28. 5. 2014 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Urška Magajne. Franc (Franjo) KAFOL. (1892-1964). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 12. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-franjo-kafol/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 22. 3. 2016

Oskar Viljem GABERŠČIK

25. junij 1862–9. marec 1918
Oskar Viljem Gabrščik je bil od leta 1895 do smrti  tolminski župan. V Tolminu je zgradil prvo hidroelektrarno, ki je delovala še nekaj let po...
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Dana DRAŠLER - BLAGANJE

29. december 1919
R. 29. dec. 1919 v Novem mestu. Od prvega do petega razreda, v l. 1930/31–1933/34, je obiskovala novomeško gimnazijo, nato pa je šolanje nadaljeva...
Datum vnosa: 26. 2. 2015

Silvo (Silvester) FATUR

Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi. V začetku druge svetovne vojne najprej prvi razred italijanske šole, po kapitulaciji Italije pa v šolskem ...