Franc AMBROŽIČ

Bil je zdravnik in pediater, glede na potrebe pa tudi porodničar in zobozdravnik. Oče Jože Ambrožič je bil kmet, materi je bilo ime Ana Križaj. Osnovno šolo je obiskoval v Slavini (končal jo je l. 1907), gimnazijo v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano (maturiral l. 1915). Od l. 1915 pa do razpada avstro-ogrske monarhije je bil avstrijski vojak, obiskoval je oficirsko šolo, časnik je postal šele na koncu vojne, ker je bil politično oporečen. Bil je na romunski in italijanski fronti pa v Judenburgu, v znamenitem 17. pešpolku, kjer se je priključil upornim slovenskim vojakom. V tem času je spoznal Ivana Cankarja in prijateljeval z njim. Pod generalom Maistrom se je bojeval za slovensko severno mejo. Po koncu  vojne je bil prostovoljec na Koroškem (Sv. Jakob v Rožu in v Podkloštru), l. 1919 je v Zagrebu začel študirati medicino in jo dokončal l. 1924 na Medicinski fakulteti na Dunaju, nato pa se je izpopolnjeval v Zagrebu in Trstu. Najprej je kot zdravnik služboval v Trstu (do l. 1926), nato od l. 1927 v  Pivki (takrat še Št. Peter) in od l. 1928 v postojnski bolnišnici, od l. 1936 kot primarij. V času italijanske okupacije je bil edini slovenski zdravnik na tem prostoru, bil je član več slovenskih društev v Trstu, sodelavec tigrovcev (Bidovca in Valenčiča). Med 2. svetovno vojno je bil v pregnanstvu do novembra 1941, nato pa zaprt v Coroneu v Trstu in v Postojni, zaradi suma, da je sodeloval s partizani. Bil je partizanski zdravnik in je sodeloval s 7. in 9. korpusom. Ranjene partizane je zdravil tako v postojnski bolnišnici kot tudi na terenu. 1. junija 1945 je postal predsednik izvršnega odbora Tržaškega okrožja. Istega leta je postal tudi ravnatelj postojnske bolnišnice. Je začetnik organiziranega delovanja Rdečega križa in krvodajalstva na Postojnskem. Bil je velik ljubitelj slovenske pesmi in član različnih pevskih zborov. Za svoje delo je prejel več odlikovanj. Poklicno pot je v celoti posvetil ljudem na Postojnskem in Pivškem, zato so l. 1992 po njem poimenovali Zdravstveni dom Postojna, na pročelju njegove hiše na Cankarjevi ulici v Postojni pa so mu l. 2016 postavili spominsko ploščo.