Fran NOVAK

R. 22. okt. 1856 v Mengšu pri Kamniku, u. 30. dec. 1936 v Ljubljani. Po končani maturi je na Dunaju študiral filologijo, opravil pa je tudi strokovni izpit iz Gabelsbergerjeve nemške stenografije. Pripravništvo je opravil na gimnaziji Terezijanske akademije, kjer je bil od maja do julija 1884 tudi suplent. V l. 1890–1895 je poučeval na novomeški gimnaziji, nato pa se je vrnil v Ljubljano na humanistično gimnazijo, katere ravnatelj je bil od l. 1917 pa vse do upokojitve jul. l. 1924. V novomeških gimnazijskih izvestjih je l. 1894 objavil Samoznaki in okrajšave v slovenski stenografiji. Izdal je učno knjigo Slovenska stenografija, I. del: Korespondenčno pismo, II. del: Debatno pismo. Prvo izdajo je založil sam, ker ni mogel dobiti založnika. L. 1901 sta bila oba dela odobrena za šolsko rabo in tako se je poleg nemške stenografije kot neobvezen predmet začelo poučevati tudi slovensko stenografijo. O njegovi učni knjigi je kritika sodila, da noben slovanski narod nima tako temeljite stenografske knjige, kakor je Novakova. Velja za ustanovitelja slovenske stenografije, ki jo je ustvaril ravno v Novem mestu.