Napredno iskanje
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

FINŽGAR, Fran Saleški

FINŽGAR Fran Saleški
Foto: Gornjesavski muzej Jesenice

Foto galerija

Rojen:
9. februar 1871, Doslovče pri Breznici
Umrl:
2. junij 1962, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Rodil se je v Doslovčah pri Breznici na Gorenjskem, v družini kajžarja in krojača. Doma se je reklo »Pri Dolencu«. Ljudsko šolo je obiskoval najprej v domači vasi na Breznici, nato v Radovljici, gimnazijo pa v Ljubljani. Novo mašo je imel 5. avgusta 1894. Po študiju bogoslovja je leta 1895 postal kaplan v Bohinjski Bistrici. Službeni kraji so se hitro menjavali (Jesenice, Kočevje, Idrija, Jošt nad Kranjem, Škofja Loka). V letih 1900 do 1902 je bil kurat v prisilni delavnici v Ljubljani, potem je postal župnik v Želimljah pri Igu, leta 1908 v Sori in leta 1918 v Trnovem v Ljubljani. Kjer koli je služboval, je pomagal tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. Bil je kulturnik, predsednik Nove založbe, tajnik in urednik pri Mohorjevi družbi in urednik Mladike. Po upokojitvi 1936 je živel v Ljubljani. Kupil si je hišo na Mirju, v trnovski župniji. Tik pred koncem vojne mu je bomba uničila hišo, njega pa kar precej ranila.

Objavljati je začel na začetku devetdesetih let, vendar je kot pisatelj počasi dozoreval. Najprej je objavljal povesti, kasneje je pisal lirske črtice in novele. 1906-1907 je v reviji Dom in svet objavljal svoj najobsežnejši spis, zgodovinski roman Pod svobodnim soncem, ki je kasneje doživel več knjižnih objav. Nato se je posvetil povestim in črticam iz kmečkega življenja. Pisal je tudi drame. Med njegova najboljša dela sodijo mladinske povesti, zato F. S. Finžgar sodi med najboljše slovenske mladinske pisatelje. Po njegovi povesti Strici so posneli celovečerni film (Lucija, 1965, režiserja Franceta Kosmača).

Leta 1938 je bil izvoljen za rednega člana Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Na njegovo pobudo je bila leta 1939 odkupljena Prešernova rojstna hiša in preurejena v muzej.  Od leta 1971 je Finžgarjeva rojstna hiša urejena kot kulturni spomenik.

Gozdarjev sin, 1893
Zaroka o polnoči, 1894
Triglav (idilična pesnitev), 1896
Divji lovec, 1902
Moja duša vasuje, 1903
Iz modernega sveta, 1904
Pod svobodnim soncem, Dom in svet, 1906-1907
Na petelina, 1910
Študent naj bo, 1910
Naš vsakdanji kruh, 1911
Sama : povest iz učiteljskega življenja, 1912
Naša kri, 1912
Dekla Ančka, 1913
Veriga, 1914
Prerokovana, 1915-1919
Razvalina življenja, 1921
Beli ženin, 1925
Strici, 1927
Sibirija, 1935
Gospod Hudournik, 1941
Makalonca, 1944
Iz mladih dni, 1953
Leta mojega popotovanja, 1957

Leta 1951 je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Cevc, M. Korenina izpod Stola. Tovariš, 1961, št. 6, str. 25-28.
Bevk, F. F. S. Finžgarju v slovo: iz govorov ob grobu. Naši razgledi, 1962, št. 11, str. 210.
Cajnkar, S. Franc Saleški Finžgar in njegova doba. Celje: Mohorjeva družba, 1976.
Slovenska književnost. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1982.
Golob, B. Znani obrazi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1980.
Novak, M. Dvajset let spominskega muzeja v Finžgarjevi rojstni hiši v Doslovčah. Jeklo in ljudje, 1991, št. 6, str. 291-295.
Šifrer, J. Franc Saleški Finžgar o svoji domačiji: ob 120-letnici Finžgarjevega rojstva. Jeklo in ljudje, 1991, št. 6, str. 227-232.
Kos, J. Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1992.
Brunšek, R. Fran Saleški Finžgar – župnik v Želimljem : Želimeljsko svobodno sonce : (od 8. oktobra 1902 do 20. aprila 1908). Škofljica: Občina, 2002.
Šifrer,, J. Fran Saleški Finžgar. Maribor: Litera, 2003.
Šifrer, J. Fran Saleški Finžgar. [Kranj]: Gorenjski muzej, 2007.
Neznani znanci. Ljubljana: Karantanija, 2009.

Avtor/-ica gesla: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice
Datum prvega vnosa: 19. 9. 2012 | Zadnja sprememba: 26. 2. 2020
Prijavi napako