FINŽGAR, Fran Saleški

Rodil se je v Doslovčah pri Breznici na Gorenjskem, v družini kajžarja in krojača. Doma se je reklo »Pri Dolencu«. Ljudsko šolo je obiskoval najprej v domači vasi na Breznici, nato v Radovljici, gimnazijo pa v Ljubljani. Novo mašo je imel 5. avgusta 1894. Po študiju bogoslovja je leta 1895 postal kaplan v Bohinjski Bistrici. Službeni kraji so se hitro menjavali (Jesenice, Kočevje, Idrija, Jošt nad Kranjem, Škofja Loka). V letih 1900 do 1902 je bil kurat v prisilni delavnici v Ljubljani, potem je postal župnik v Želimljah pri Igu, leta 1908 v Sori in leta 1918 v Trnovem v Ljubljani. Kjer koli je služboval, je pomagal tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. Bil je kulturnik, predsednik Nove založbe, tajnik in urednik pri Mohorjevi družbi in urednik Mladike. Po upokojitvi 1936 je živel v Ljubljani. Kupil si je hišo na Mirju, v trnovski župniji. Tik pred koncem vojne mu je bomba uničila hišo, njega pa kar precej ranila.

Objavljati je začel na začetku devetdesetih let, vendar je kot pisatelj počasi dozoreval. Najprej je objavljal povesti, kasneje je pisal lirske črtice in novele. Od leta 1906 do leta 1907 je v reviji Dom in svet objavljal svoj najobsežnejši spis, zgodovinski roman Pod svobodnim soncem, ki je kasneje doživel več knjižnih objav. Nato se je posvetil povestim in črticam iz kmečkega življenja. Pisal je tudi drame. Med njegova najboljša dela sodijo mladinske povesti, zato F. S. Finžgar sodi med najboljše slovenske mladinske pisatelje. Po njegovi povesti Strici so posneli celovečerni film (Lucija, 1965, režiserja Franceta Kosmača).

Leta 1938 je bil izvoljen za rednega člana Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Na njegovo pobudo je bila leta 1939 odkupljena Prešernova rojstna hiša in preurejena v muzej.  Od leta 1971 je Finžgarjeva rojstna hiša urejena kot kulturni spomenik.