Ferenc TÓTH

Njegov oče je bil zaposlen na železnici, s starši pa se je še pred koncem prve svetovne vojne preselil v Mursko Soboto. Srednje šole zaradi gmotnih razmer ni mogel dokončati, je pa postal uslužbenec zemljiške knjige v Murski Soboti. Konec tridesetih let si je ustvaril ime s socialno naravnanimi članki v Mladem Prekmurcu. Med drugo svetovno vojno je bil zaposlen na katastrskem uradu v Szombathelyju. Po vojni je ob delu najprej končal trgovsko akademijo, nato pa študiral in si pridobil diplomo iz geodezije. Hkrati se je aktivno zavzemal za Slovence v Porabju in se tudi sicer vključeval v madžarsko družbenopolitično življenje. Postal je sekretar Antifašistične fronte Slovanov (kasneje Demokratične zveze Južnih Slovanov) na Madžarskem. Leta 1947 je kandidiral za parlamentarnega zastopnika (poslanca) Slovencev na Madžarskem. Po letu 1949, ko so se politične razmere tudi na Madžarskem spremenile, se je preselil v Budimpešto. Tam je bil do upokojitve zaposlen kot geodet na Ministrstvu za kmetijstvo. Da je naklonjen svojim prekmurskim in slovenskim rojakom, je lahko znova pokazal šele leta 1960, ko se je spet vključil v delovanje Demokratične zveze Južnih Slovanov. Zveza je v Budimpešti izdajala časopis Narodne novine (Ljudski list), pri katerem je Ferenc Tóth prevzel lektorstvo slovenskega dela tega časopisa ter iskal sodelavce tudi med prebivalci Porabja. Ob 35. letnici delovanja zveze je prejel odlikovanje, Red dela zlate stopnje. Na njegovo pobudo je bil v Budimpešti ustanovljen Klub Slovencev, Hrvatov in Srbov, katerega predsednik je bil vse od leta 1972. Klub je s pomočjo različnih prireditev postal pomembno stičišče Slovencev na Madžarskem z rojaki v Sloveniji.
V kulturnih in izobraženskih krogih v Prekmurju in Sloveniji je danes bolj kot po svojem političnem delovanju znan kot prevajalec slovenskih literarnih del v madžarščino. Med avtorji, ki jih je prevajal, so Fran Levstik, Kajetan Kovič, Miško Kranjec, Ivan Cankar, Ivan Bratko, Karel Grabeljšek in drugi. Ti prevodi so med letoma 1969 in 1980 izhajali pri Pomurski založbi v Murski Soboti (z založbo je bil v intenzivnih stikih) in pri založbi Europa v Budimpešti. Nekatere prevode je podpisoval s psevdonimom Trtko Ferenc oz. Trdko Ferenc.