Rojen je bil v družini s štirimi otroki na Ostrožnem pri Celju, kjer se priimek v variantah Fasarinc, Fasarin, Fesarinc sledi vse od leta 1624. Družino, v kateri je bilo pet otrok, si je ustvaril z Marijo Zagožen iz Šentpavla pri Preboldu. Domačija na Ostrožnem je še vedno živa, vendar pod priimkom Lenasi.
V pretežno kmetiški občini Celje – okolica so v zadnjih desetletjih 19. stoletja prav tako potekali boji za prevlado med Slovenci in Nemci. Zlasti po letu 1890 se je tudi ob pomoči uglednih slovenskih politikov v občini Celje – mesto zmaga v okoliški občini dokončno nagnila v korist Slovencev. Anton Fazarinc je postal član občinskega odbora v okoliški občini že leta 1899, nato pa ga v raznih vodilnih vlogah srečujemo vse do 1931, v vlogi župana pa od leta 1911 do 1921.
Na socialni lestvici se je povzpel kot posestnik in veletrgovec z vinom, njegova gostilna na Ostrožnem pa je bila vseskozi nacionalno, izobraževalno in kulturno središče kraja.
Zaradi zaslug na področju javnega dela mu je kraljeva banska uprava z odlokom 24. 4. 1930 podelila red sv. Save V. stopnje, sresko načelstvo pa ga je 23. 3. 1931 imenovalo za častnega občana občine Celje – okolica.
Nagrade in priznanja (izbor):
- red sv. Save V. stopnje, 1930
- častni občan občine Celje – okolica, 1931
J. Germadnik: Vodili so Celje, Celje 2005, str. 80–82
B. Goropevšek: Stoletje v Celju, Celje 2001, str. 54
J. Orožen: Gospodarsko življenje bivše občine Celje – okolica, v: Kronika slovenskih mest, 1939, št. 4, str. 214
J. Orožen: Zgodovina Celja in okolice, II. del, Celje 1974, str. 339
Družinski arhiv Elvire Lenasi, Celje, Partizanska 49