Mario Fafangel je vrhunski jadralec in krmarska legenda v olimpijskem dvosedu razreda zvezda (Star). S flokistoma Karlom Bašićem (na OI v Helsinkih leta 1952) in Jankom Kosmino (na OI v Rimu leta 1960) je jadralcem z območja nekdanje Jugoslavije in Slovenije utiral pota na svetovna in olimpijska regatna polja. Mario Fafangel, rojen leta 1914 na Rabu, od koder se je zaradi službe in ljubezni do jadranja koncem prve polovice prejšnjega stoletja že za mlada leta preselil v Mali Lošinj, kjer je delal v ladjedelnici.Mali Lošinj je “mati vseh jadralcev”, saj zaliv obdan s številnimi hribi ustvarja zelo težke jadralske pogoje. Po 2. svetovni vojni je Mali Lošinj priključen Jugoslaviji. Zaradi težkih povojnih razmer tako na otoku kot na deželi, Jugoslavija je komaj izšla iz Kominforma, se leta 1957 preseli v Koper. Fafangel je med slovenskimi jadralskimi prijatelji pognal korenine, jadralsko dozorel in v več kot tridesetletni jadralski športni karieri prav pri nas doživel svoje tekmovalne vrhunce v svetovni konkurenci olimpijskega dvoseda zvezda. Potem ko je jeseni leta 1964 in nekaj mesecev pred srečanjem z abrahamom tekmovalno izpregel, je v Kopru, Piranu, Portorožu in Izoli kot trener še leta skrbel za slovenski jadralski naraščaj. V generacijah naših jadralcev v zadnjih 50 letih ni bilo znanega slovenskega jadralca, ki mu Fafangel ni pomagal s trenerskimi nasveti in znanjem iz svoje bogate jadralske zakladnice. Mario je sodil med velemojstre, ki so v jadralskem športu redki in se rojevajo le na vsakih nekaj desetletij. V Malem Lošinju, kjer so ga imeli za svojega, kljub poznejši preselitvi v Koper in na slovensko morje, je že pred 2. svetovno vojno bil ogorčene jadralske bitke s slavnim Lošinjanom, Italijanom in poznejšim admiralom Agostinom Straulinom, ki je s flokistom Nicom Rodo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja sestavljal najboljšo svetovno posadko olimpijskega dvoseda zvezda. Pionir slovenskega športnega jadranja in najstarejši olimpijec med jadralci s slovenske, hrvaške in italijanske jadranske obale se je zaradi načetega zdravja zadnja leta v javnosti redkeje pojavljal. A v spremstvu svojega nekdanjega flokista Janka Kosmine še bolj redko manjkal na proslavitvah vrhunskih rezultatov in kolajn z evropskih in svetovnih prvenstev in olimpijskih iger novih generacij slovenskih jadralk in jadralcev. Nastop na OI v Helsinskih leta 1952, kjer sta s flokistom Karlom Bašićem (poznejšim svakom) jadrala z leseno jadrnico in v ladjedelnici v Malem Lošinju dobesedno z lastnimi rokami izdelano zvezdo, je bil za takrat 38-letnega Fafangela sploh prva pot v tujino in regatni krst na tujih morjih. Fafangel in Bašić sta se tako kot preostali člani takratne jugoslovanske olimpijske reprezentance na Finsko z vlakom cijazila polne štiri dni. In med vožnjo na evropski sever svojo leseno jadrnico v tovornem vagonu spravljala v red kar med vožnjo, dokončala pa le dan pred prvim olimpijskim regatnim štartom. “Zadnje regate v Helsinkih ne bom nikoli pozabil. Tudi če dočakam sto let! Ko sva bila z Bašićem v zadnji, 7. regati, v cilju kot zadnja, me je imelo, da bi se potopil z jadrnico vred”, je pregovorno hudomušni Mario Fafangel zabaval nekaj novinarjev med praznovanjem 90. rojstnega dneva. Par Fafangel-Bašić je v Helsinkih med 21 zvezdami iz prav tolikih držav končal kot 20., krmar Mario pa na koncu od srca čestital svojemu prijatelju in sokrajanu LošinjanuTinu Straulinu, ki je s flokistom Nicom Rodo za Italijo osvojil zlato. Strauilino, ki je na naslednjih OI v Melbournu osvojil še srebro, leta 1960 na OI v Rimu pa končal na 4. mestu, je v Helsinkih ob pogledu na Fafangelovo leseno jadrnico, skrpano v lošinjski ladjedelnici, le zmajeval z glavo in nekdanjega sojadralca iz lošinjskega kluba podražil, če lesena »škatla« med regatami tudi kaj pušča. Fafangel se je svojega olimpijskega debija v Helsinkih najraje spominjal zaradi temnomodre obleke, s katero se je potem v Malem Lošinju postavljal vse do preselitve v Koper.
Po Helsinkih, ki mu niso ostali v lepem spominu, predvsem zaradi na skrivaj kupljenega in potem mimo carinikov na jeseniški železniški postaji v jadrnici pretihotapljenega blaga, je o nastopu na OI v Melbournu leta 1956 Fafangel lahko le sanjal. V Beogradu so rekli, da je Avstralija predaleč! Leta 1957 se je Fafangel z družino preselil v Koper. Takratni slovenski jadralci so za jadralskega mojstra Maria, ki je tista leta od Malega Lošinja, Pule, Reke in do Splita zmagoval vsakič, ko je bil za štartno linijo, seveda vedeli. Še posebej jim je z zgodbami o lošinjskem jadralskem čarovniku polnil ušesa Edi Pirkmajer, ki je bil tudi eden izmed številnih Fafangelovih učencev. Da je prišel jadralski mojster Mario leta 1957 v Koper, gre zasluga slovenskim jadralskim legendam; Aleksandru Lukežu, ki je za uresničitev sanj jadralskih zanesenjakov na slovenski obali naredil največ, in Juliju Beltramu in Vinku Žnideršiču, takrat direktorju uspešnega koprskega podjetja Fructus, ki je bilo potem sploh prvi sponzor v zgodovini jadranja. Po preselitvi v Koper se je Fafangel zaposlil v takratni vodni skupnosti, pozneje v Luki Koper in se takoj po prihodu vključil v koprski JK Jadro, ki si je z denarjem podjetja Fructus v Švici kupilo regatno kompetitivno jadrnico razreda zvezda. Jadrnica, slavna Cha-Cha 3, je s krmarjem Fafangelom in flokistom Jankom Kosmino potem spisala niz rezultatsko mednarodno odmevnih poglavij takratne jugoslovanske in slovenske jadralske zgodovine. Leta 1959 je Fafangel s Cha-Cha 3 zmagal na srednjeevropskem prvenstvu (17. regatnem distriktu) v razredu zvezda v Kopru, leto pozneje, na OI v Rimu (olimpijski jadralski program so izpeljali v Neaplju), pa je koprska zasedba Fafangel – Kosmina s Cha-Cha 3 in z izposojenim jadrom v olimpijski floti dvoseda zvezda med 26 posadkami pristala na 8. mestu, kar je bila senzacija tudi v svetovnih in ne le jugoslovanskih športnojadralskih krogih. Fafangelov prijatelj in takratni flokist Janko Kosmina o njunem jadranju v Neaplju pravi, da nista bila prav daleč od kolajne. Fafangel in Kosmina sta bila nepremagljivi jadralski par do poletja leta 1964, ko sta po zmagi na takratnem jugoslovanskem prvenstvu ponovno slavila na srednjeevropskem prvenstvu na italijanski Gardi, vmes in prej pa sta se kot zmagovalca vračala s številnih drugih mednarodnih regat v Sredozemlju in na evropskih jezerih. Fafangelovo in Kosminovo 8. mesto v razredu zvezda na OI v Rimu leta 1960 je kot najvišji olimpijski domet nekdanjih jugoslovanskih in slovenskih jadralcev zdržalo desetletja. Polnih 44 let; do minulih OI v Atenah, kjer smo Slovenci ploskali bronu Vasilija Žbogarja v enosedu laser in 4. mestu Vesne Dekleve in Klare Maučec v dvosedu 470. Mario Fafangel je eden izmed redkih svetovnih jadralcev in športnikov, ki so mu že za živega posvetili regato z njegovim imenom!
Leta 1959 je Fafangel s Cha-Cha 3 zmagal na srednjeevropskem prvenstvu (17. regatnem distriktu) v razredu zvezda v Kopru, leto pozneje, na OI v Rimu (olimpijski jadralski program so izpeljali v Neaplju), pa je koprska zasedba Fafangel – Kosmina s Cha-Cha 3 in z izposojenim jadrom v olimpijski floti dvoseda zvezda med 26 posadkami pristala na 8. mestu, kar je bila senzacija tudi v svetovnih in ne le jugoslovanskih športnojadralskih krogih.
Sres, F.: V spomin Mariu Fafangelu: slovo jadralske legende, v: Navtika (URL naslov): www.revijakapital.com/navtika/clanki.php.
Stres, F.: Mario Fafangel : 1914-2007,v: Delo 49,35(13. feb. 2007)22.
Magno, A. M.: Olimpiadi, l’unico oro italiano lo vinciamo perche’ compaesani, v: Linkiesta (URL naslov): www.linkiesta.it/olimpiadi-helsinki-straulino-rode.