Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Erna MEŠKO

Erna Meško
foto: Anton Kosi / hrani David Magdič

Foto galerija

Rojena:
21. marec 1911, Loperšice pri Ormožu
Umrla:
11. oktober 1999, Lahonci
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Erna Meško se je rodila v vasi Loperšice pri Ormožu. Osnovno šolo je obiskovala v Rušah, nato pa dokončala srednjo trgovsko šolo v Ljubljani. Po končanem šolanju je nekaj časa opravljala delo bančne uslužbenke. Leta 1936 se je poročila z Maksom Meškom, nečakom pisatelja Franca Ksaverja Meška, in se preselila na kmetijo v Lahonce.

Kljub skrbi za številno družino in delu na kmetiji je našla dovolj časa za kulturno in politično udejstvovanje ter literarno ustvarjanje. Opravljala je številne funkcije: bila je delegatka okrajne skupščine v Ljutomeru, predsednica odbora zadružnic, članica okrajnega odbora zadružnic pri Zadružni zvezi v Mariboru in članica sekcije žena pri SZDL v Ivanjkovcih. Kar 17 let je opravljala funkcijo predsednice aktiva kmečkih žena, pozneje pa tudi tajniške posle. Večino svojega udejstvovanja je posvetila izobraževanju kmečkih žena.Prizadevala si je za izboljšanje njihovega družbenega in ekonomskega položaja. Zanje je organizirala številna predavanja, tečaje in izobraževalne ekskurzije. S svojo kleno besedo se je oglašala na radiu, v državnih in cerkvenih ustanovah. O položaju kmečkih žena je leta 1976 spregovorila tudi na problemski konferenci v republiški skupščini v Ljubljani.

Bila je ljubiteljica gora in strastna planinka. Prehodila je številne poti po slovenjegoriških gričih, Pohorju, Prlekiji ter bližnjih in daljnih gorah. Bila je soustanoviteljica Planinskega društva Ormož, sodelovala pa je tudi pri odprtju Ormoške planinske poti (1991).

S pisanjem se je začela ukvarjati že kot srednješolka, aktivneje pa po moževi smrti (1969). Literarne prispevke, v katerih je opisovala domačo pokrajino, kmečko življenje in ljudi iz domače Prlekije,je objavljala v številnih slovenskih časopisih in revijah (Planinskem vestniku, Tedniku, Družini, Kmečkem glasu, Rodni grudi …). Svoje življenje je orisala v dveh biografskih delih Rada bi vam povedala (1985) in Še bi vam rada povedala (1992), ki sta izšli v okviru redne knjižne zbirke pri Mohorjevi družbi v Celju.

Dela

Izbor:
Haloze – Dober dan, 1980
Pismo, 1983
Utrinek iz Lendavskih goric, 1984
Rada bi vam povedala, 1985
Od zrna do kruha, 1989
Pri nas doma, 1989
Lahončani, 1990
Bajte, bajtice, 1992
Še bi vam rada povedala, 1992
Pšenica, 1994
Sreča na oknu, 1995
Pohorju, 1995
Kmečka idila, 1996

Nagrade

Za svoje delo je prejela plaketo občine Ormož, Planinska zveza Slovenije pa jo je leta 1997 odlikovala z najvišjim planinskim priznanjem – svečano listino za življenjsko delo v planinski organizaciji.

Viri in literatura

V. Topolovec: V spomin Erni Meško, Tednik, št. 42 (21. 10. 1999), str. 9.
E. Meško in V. Topolovec: Ljubezen do sočloveka je najlepše darilo: na obisku pri Erni Meškovi, Tednik, št. 51 (23. 12. 1992), str. 6.
E. Meško: Rada bi vam povedala, Celje, 1985.
E. Meško: Še bi vam rada povedala, Celje, 1992.
V. Topolovec: Iz življenja za življenje: Lahonci: 85 let Erne Meško, Tednik, št. 34 (22. 8. 1996), str. 9.

Avtor/-ica gesla: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 16. 11. 2016 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Iva Habjanič. Erna MEŠKO. (1911-1999). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 21. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/erna-mesko/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 25. 3. 2024

Jernej KOPITAR

Slovenski jezikoslovski genij in slavist, eden največjih v zgodovini, vplival na jezikoslovja številnih drugih narodov.
Datum vnosa: 11. 2. 2019

Franc Ksaver Kajetan, baron DIENERSPERG

7. avgust 1773–15. avgust 1846
Franc Ksaver Kajetan baron Dienersperg je bil član plemiške rodbine, ki je bila osemdeset let tesno povezana z Dobrno, in zelo zaslužen za vzpon do...
Datum vnosa: 24. 5. 2017

Edvard KUPČIČ

 Rodil se je kot eden od šestih otrok očetu Jožefu in materi Mariji, roj. Kranberger. Osnovno šolo je obiskoval v Vitomarcih, nižjo gimnazijo ...