Napredno iskanje
sl
en hu it sl
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

ERJAVEC, Fran

ERJAVEC Fran
Foto: d.Lib – Digitalna knjižnica Slovenije

Foto galerija

Rojen:
9. septembra 1834, Ljubljana
Umrl:
13. januarja 1887, Gorica
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Ljubezen do narave je Erjavec verjetno povzel po svojem očetu, ki pa ga je žal izgubil že v zgodnjem otroštvu, ko je bil star komaj pet let. Erjavčeva mati se je po smrti moža še enkrat poročila, otroke pa prepustila svoji materi. Erjavec se je po nekaj težavah v osnovni šoli vpisal na gimnazijo. Tu se je seznanil z naravoslovcem Ferdinandom Schmidtom, ki je imel velik vpliv nanj. Skupaj sta proučevala okolico, raziskovala zanimive pojave v naravi in redke vrste živali. V gimnaziji je soustanovil literarni krožek in soizdal tri številke glasila z naslovom Vaje. Med drugim je v Vajah objavil svoj znani spis Žaba.

Po maturi se je odločil za študij kemije in prirodopisja na Dunaju. Svoje prvo leto kot profesor je preživel na tamkajšnji realki v Gumpendorfu. Leta 1860 je postal učitelj na realki v Zagrebu in tam ostal enajst let. Med tem časom je ustanovil prirodopisni kabinet, nadaljeval je tudi s svojim terenskim delom – raziskal je velik del Hrvaške in potoval po ozemljih današnje Italije, Bosne, Češke. Obiskal je tudi Pariz. Počitnice je preživljal na Slovenskem.

Leta 1871 so ga premestili na realko v Gorico. Že čez eno leto se je poročil z 18-letno Marijo Ferfilovo iz Senožeč. Ustvarila sta si skupen dom v Gorici in imela tri otroke. Leta 1875 ga je Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti imenovala za svojega dopisnega člana, Univerza v Zagrebu pa za rednega profesorja – slednje imenovanje je odklonil.

Med prijatelji je Erjavec slovel kot odkrit, domač, plemenit in izobražen, med sodelavci in dijaki pa kot odličen profesor, strokovnjak in dober človek. Najbolj znan je po svojih opisih in prikazih živalskega sveta, bogat je tudi nabor njegovih potopisov, znanstvenih razprav in leposlovnih del.

Dela

Dela:

Ni vse zlato, kar se sveti, 1887
Naše škodljive živali v podobi in besedi, 1880–1882
Domače in tuje živali v podobah, 1868–1873
Huzarji na polici, 1863
Ena noč na Kumu, 1862
Avguštin Ocepek, 1858 in 1860
Črtice iz življenja Schnackschnepperleina, 1958

Viri in literatura

Barbarič, Š. Fran Erjavec (1834–1887). Mohorjev koledar, 1987, str. 128–130.
Bufon, Z. Fran Erjavec na Primorskem. Jadranski koledar, 1996, str. 163–165.
Čuk, S. Fran Erjavec. Ognjišče, 1994, let. 30, št. 9, str. 20–21.
Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1977, str. 333–336.
Šimenc, S. Fran Erjavec (1834–1887). Mohorjev koledar, 2003, str. 248–249.
Fotografija: Fran Erjavec (1834–1887). Dostopno na naslovu: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-TF43OSUN.

Avtor/-ica gesla: Franka Koren, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Datum prvega vnosa: 9. 6. 2018 | Zadnja sprememba: 28. 4. 2025
Franka Koren. ERJAVEC, Fran. (1834-1887). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 10. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/erjavec-fran/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 16. 4. 2019

TREVISANI, Francesco

9. aprila 1656–30. julija 1746
Učenec beneških mojstrov Antonia Zanchija in Giuseppeja Heintza. Leta 1678 se je preselil v Rim, kjer je deloval do konca življenja. Njegov mentor ...
Datum vnosa: 15. 12. 2019

DEBELJAK, Ivan (Janez)

18. novembra 1932
Večino življenja je deloval kot učitelj slovenskega jezika, poleg tega je bil aktiven na številnih področjih javnega življenja.
Datum vnosa: 19. 9. 2012

POTOKAR, Franja

29. novembra 1904–23. novembra 1989
Leta 1929 je ustanovila otroški vrtec v Litiji. Bila je prva vzgojiteljica in dolgoletna ravnateljica.