Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Edvard VOLČIČ

Portret - Edvard VOLČIČ
Edvard Volčič - Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Foto galerija

Rojen:
10. december 1858, Senožeče
Umrl:
22. november 1911, Novo mesto
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Njegov oče je bil sodni aktuar Jurij, mati pa Marija, roj. Grampovšnik, sicer iz Št. Vida na Dolenjskem. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani v letih 1870-77, nato pa je študiral pravo na Dunaju, kjer je leta 1882 promoviral. Istega leta je nastopil sodno prakso v Ljubljani. Nato je bil avskultant v Novem mestu, sodnik v Žužemberku, Krškem, Ložu in Ljubljani. V letih od 1897 do 1911 je bil sodnik v Novem mestu, kjer je leta 1907 postal sodni svetnik.

Kjerkoli je služboval, se je zelo zanimal za prosveto. Deloval je v kulturnih in narodnih organizacijah. Že leta 1880 je na Dunaju ustanovil knjižnico in pravni odsek v narodno zavednem akademskem društvu Slovenija, katerega naloga je bila zbirati vse slovenske visokošolce na Dunaju in zastopati slovenstvo navzven. V Ljubljani je bil tajnik pevskega odseka čitalnice in odbornik Glasbene matice. V Žužemberku je leta 1891 ustanovil posojilnico in pomagal pri ustanovitvi več drugih zadrug. Kasneje je pisal o nepravilnostih v zadružništvu in agrarnih operacijah. V Novem mestu je leta 1898 ustanovil samostojno šolo Glasbene matice. Da bi zagotovil izhajanje Slovenskega pravnika, je predlagal ustanovitev društva pravnikov, ki bi omogočilo njegov nadaljnji obstoj.

Že v gimnaziji je osnoval literarni krožek, ki je izdajal rokopisni list Lipa, v katerem so poleg Volčiča sodelovali še literarni zgodovinar, jezikoslovec in bibliotekar Luka Pintar, slovenski politik, publicist in alpinist Henrik Tuma ter pripovednik, kritik in urednik Fran Zbašnik. Objavljal je v Kmetovalcu, Slovenskem narodu, Slovanu in letopisu Matice slovenske. Pravne članke je objavljal v Slovenskem pravniku. Ukvarjal se je tudi s slovensko pravno terminologijo. Sodeloval je pri prevajanju snopičev zbirke pomembnejših avstrijskih zakonov, med njimi je najpomembnejši Civilnopravni red iz leta 1906. Je avtor biografije dr. Tomaža Dolinarja, slovenskega pravnika in profesorja dunajske univerze.

Bil je vesten sodnik in vedno je zahteval, da mora tožitelj dokazati krivdo, ne pa obtoženec nedolžnost. V Novem mestu se po njem imenuje Volčičeva ulica.

 

Viri in literatura
  • ES 14, str.
  • ES 14, str. 347.
  • SBL 14. zv., str. 567.
Avtor/-ica gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Karel Bačer. Edvard VOLČIČ. (1858-1911). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 20. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/edvard-volcic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 6. 9. 2022

plemiška rodbina BARBO-WAXENSTEIN

Plemiška družina beneškega izvora, najdlje se je ohranila rakovniška veja družine, poimenovana po dvorcu Rakovnik pri Šentrupertu na Dolenjskem.
Datum vnosa: 27. 1. 2011

Leo ŠAVNIK

10. januar 1897–24. maj 1968
Velja za prvega slovenskega profesorja onkologije.
Datum vnosa: 23. 6. 2014

Majda REBERNIK (ROJ. JAKŠIČ)

23. oktober 1949–13. februar 2014
Majda Rebernik je znana predvsem po pisanju besedil za narodno-zabavno glasbo.