Darko je že vse življenje invalid. Rodil se je brez nog in leve roke. Ker starši niso mogli skrbeti zanj, so ga dali v zavod, od koder sta ga kot dveletnega dečka v svoj dom in šestčlansko družino sprejela Debeljakova iz Podbrezij. Prvič je stal s protezami na nogah pri dveh letih. Ker je proteze moral menjavati, se je učil hoditi skoraj vsako leto na novo. Osnovno šolo je obiskoval kot redni učenec v Podbrezjah in Naklem, na Ekonomsko gimnazijo pa je hodil v Radovljici. Najprej je študiral na Fakulteti za šport. Po prvem letniku pa se je (leta 2011) preusmeril na Fakulteto za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. Plavati se je naučil pri desetih letih v šoli v naravi v Pacugu. Plavanje pa ni takoj postalo njegov šport. Najprej je pod okriljem Zveze za šport Slovenije treniral sedečo odbojko. S treningi plavanja je resneje začel leta 2007. Treniral je v Plavalnem klubu v Radovljici in zaradi študija tudi v Ljubljani.
Že leta 2009 je nastopil na evropskem prvenstvu za invalide v dolgih bazenih in na svetovnem prvenstvu v kratkih bazenih v Riu de Janeiru (dosegel je 5. mesto na 50 m prosto, 5. mesto na 100 m prosto in 5. mesto na 200 m prosto). Nato ga je leta 2010 pod svoje okrilje vzel velik borec za boljši položaj športa invalidov, dr. Boro Štrumbelj s Fakultete za šport. Na evropskem prvenstvu v Berlinu je že osvojil srebrno kolajno na 50 m delfin. Za POI v Londonu leta 2012 je imel norme za uvrstitev izpolnjene že leto pred samimi igrami. V finale se je uvrstil v vseh štirih disciplinah. Dvakrat v enem dnevu je tudi popravil svetovni rekord, in sicer na 50 m delfin (tako v polfinalu kot v finalu, a ker je plaval v kategoriji višje (S5), je po času zasedel 5. mesto). Na koncu je osvojil 4. mesto na 200 m prosto, 5. mesto na 100 m prosto, 5. mesto na 50 m delfin in 6. mesto na 50 m prosto. Svoj največji uspeh (do sedaj) pa je dosegel na svetovnem prvenstvu v Montrealu v Kanadi avgusta 2013. Osvojil je dva naslova svetovnega prvaka in eno drugo mesto. Zmagal je v svoji paradni disciplini 50 m delfin in na 100 m prosto. Hkrati je dodal svoji beri medalj tudi srebrno medaljo v disciplini 200 m prosto. Njegov načrt je bila priprava in uvrstitev na POI v Riu de Janeiru leta 2016.
Vedno je kljub invalidnosti živel normalno in polno življenje ter bil s svojim optimizmom vzgled drugim, predvsem mladim. Odlikujeta ga izredna volja in energija. Njegova vztrajnost, trud in vrhunski rezultati so pripomogli tudi k temu, da se na Zvezi za šport invalidov trudijo, da bi bila sredstva ZSIS-a pravičneje razdeljena. V marcu 2014 je ustanovil Društvo Sonček. Živi v Podbrezjah pri Naklem.
Še pred POI, v juniju 2012, je za svoje izjemne športne dosežke dobil bronasto plaketo občine Naklo. Leta 2012 je bil nominiran za Delovo osebnost leta in za MMC-jevo športno osebnost leta, prejel pa je tudi Dnevnikovo trofejo Jureta Robiča za leto 2012. Na prireditvi Invalid športnik leta je bil izbran za športnika leta med invalidi za leto 2013. Je tudi dobitnik Bloudkovega priznanja za leto 2013 in več drugih priznanj.
Suzana P. Kovačič: Za Darkove noge gre, Gorenjski glas, 18. april 2014, str. 5