Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Josip DROBNIČ

DROBNIČ Josip
Foto: Arhiv knjižnice

Foto galerija

Rojen:
18. marec 1812, Roginska Gorca, Slovenija
Umrl:
5. avgust 1861, Gradec/Graz, Avstrija
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Rodil se je 18. marca (in ne aprila) 1812 v Roginski Gorci v bližini Podčetrtka očetu Valentinu in materi Elizabeti, roj. Mestinšek. Številčna družina se je kasneje preselila v Sodno vas. Gimnazijo je zaključil v Celju, licej v Gradcu in nato bogoslovje v Celovcu. Kot duhovnik je služboval po raznih krajih, leta 1849 pa je dobil mesto pomožnega učitelja na celjski gimnaziji.

Že kot dijak se je zanimal za kulturne probleme Slovencev, se navduševal za ilirizem, slovarsko delo, zbiranje narodnih pesmi in sodeloval z duhovnim vodjem ilirizma Stankom Vrazom.

V času svojega dela v Celju se je močno angažiral v kulturnem in družabnem utripu mesta. Ustanovil je gimnazijski pevski zbor ter januarja 1851 sodeloval pri ustanovitvi prve čitalnice v mestu, ki pa je še istega leta prenehala obstajati. Vodil je tudi gledališke predstave, za katere je praviloma sam prevajal in prirejal besedila. Tako je postavil temelj slovenskemu gledališču v Celju.
Za slovensko slovstvo v tem času je veliko pomenil, saj je leta 1850 v Celju ustanovil Slovensko čbelo – prvi leposlovno-pripovedni list v slovenskem jeziku. V listu je z ilirskimi teksti sodeloval tudi Stanko Vraz.
Njegovo gledališko delo so kritizirali tako njegovi šolski kot cerkveni predstojniki. Zlasti pronemško usmerjeni predstojniki so mu očitali, da mladino odvrača od šolskega dela, cerkvenim predstojnikom pa njegov lik duhovnika ni bil združljiv z likom igralca.
Zaradi šibkega zdravja se je kmalu odpovedal posvetni službi in se zopet posvetil opravljanju duhovniškega poklica. Delu z mladino pa se le ni odpovedal; že leta 1852 ga najdemo kot učitelja v Trstu, od leta 1857 pa je na gimnaziji v Gradcu vse do svoje smrti poučeval slovenščino.

Po odhodu iz Celja se je v večji meri posvetil slovarskemu delu; izdal je Slovensko – nemško- italijanski in Italijansko – nemško – slovenski slovar, sodeloval pri Slomškovih Drobtinicah, pri Novicah, Einspielerjevem Slovenskem prijatelju itd.

Za njegove zasluge – zlasti za celjsko gledališče – so mu leta 1954 v celjskem gledališču postavili spomenik.

Viri in literatura

Grafenauer, I. Drobnič Josip. V: Slovenski biografski leksikon: prva knjiga. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1925–1932, str. 145–146.
Kos, J. in Dolinar, K. (ur.). Slovenska književnost. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1982, str. 68.
Mlinar, I. Ob 150-letnici gimnazije v Celju. V: Letno poročilo I. gimnazije v Celju 1957–1958. Celje: Gimnazija, 1958, str. 5–6.
Žmavc, J. Drobnič, Josip. V: Enciklopedija Slovenije: 2. zvezek. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988, str. 335.
Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Krstna knjiga Sv. Ema 1811-1835, pag. 7. (citirano 3. 1. 2022). Dostopno tudi na naslovu: https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sv-ema/02986/?pg=7.

Avtor/-ica gesla: Janko Germadnik, objavil/-a: Osrednja knjižnica Celje
Datum prvega vnosa: 12. 3. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Janko Germadnik. Josip DROBNIČ. (1812-1861). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 29. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/josip-drobnic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 18. 10. 2018

Leopold GROŠELJ

13. avgust 1941–19. september 2018
Rodil se je v rudarski družini kot najmlajši izmed dveh bratov v Zagorju ob Savi. Po končani osnovni šoli in nižji gimnaziji se je odločil za pokl...
Datum vnosa: 14. 3. 2025

Oriana KOŠUTA KRMAC

Oriana Košuta Krmac je programsko in poslovno uspešno vodila Mestno knjižnico Piran od leta 1992 do upokojitve 2018.
Datum vnosa: 1. 6. 2011

Aljana PRIMOŽIČ

19. december 1954
Smisel za risanje je zagotovo podedovala po starših (mama je bila akademska slikarka, oče akademski kipar), risanje karikatur je postal njen poklic.