Napredno iskanje
sl
en hu it sl

DRAGOJEVIĆ, Dušan

DRAGOJEVIĆ Dušan
Foto: Arhiv Dušana Dragojevića

Foto galerija

Rojen:
21. marec 1946, Trstenik (Srbija)
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Gimnazijo je končal leta 1966 na Jesenicah. Po končani srednji šoli je najprej obiskoval Pravno fakulteto, nato pa Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani.

Leta 1973 se je, kot novinar, zaposlil na takratnem Radiu Jesenice, kjer je po štiridesetih letih, dočakal zaslužen pokoj. Na njegovo spodbudo je Radio Jesenice spremenil ime v Radio Triglav. Ko je sredi sedemdesetih let občina Radovljica izrazila željo, da bi Radio Jesenice poročal tudi z njenega območja, je predlagal takratnemu direktorju Francetu Žvanu, da bi jeseniški radio nosil ime enega največjih slovenskih simbolov, Triglava. Takratni direktor je bil znan kot velik lokal patriot in je sprva to možnost zavračal, na koncu pa predlog sprejel. Poleg novinarskega dela se je Dušan Dragojević ukvarjal tudi z urednikovanjem. Kratek čas je bil tudi direktor omenjene ustanove. Pri svojem delu je rad podiral tabuje. Enega je podrl na začetku osemdesetih let, ko je, kljub “svinčenim časom”, za novega napovedovalca izbral mladega jeseniškega duhovnika Cirila Plešca. Pred radijskim mikrofonom je gostil skoraj vse najpomembnejše slovenske politike, dr. Janeza Drnovška celo štirikrat. Poleg poročanja in oglašanja z različnih dogodkov, številnih tonskih zapisov in reportaž, je znan tudi po nekaterih oddajah, ki so neločljivo povezane z zgodovino Radia Triglav. Mnogi se spominjajo glasbene oddaje “Stop, zelena luč” in angažirane oddaje “Glas ljudstva”. Več kot petindvajset let pa je pripravljal in vodil oddajo “Zlata kočija”. Znana je njegova velika ljubezen do jeseniškega hokeja. Od druge polovice šestdesetih let je bil njegov neločljivi spremljevalec in poročevalec iz domačih in gostujočih tekem, tudi iz tujine. V šestih sezonah, kolikor so v avstrijski ligi EBEL nastopali jeseniški hokejisti, je po radijskih valovih prenašal vseh 337 njihovih nastopov.

Poleg dela na jeseniškem radiu je veliko sodeloval tudi z drugimi medijskimi hišami, predvsem s TV Ljubljana, saj je bil njen stalni dopisnik. Občasno je sodeloval tudi z Radiem Ljubljana. Dolgo vrsto let je sodeloval z Ljubljanskim dnevnikom in agencijo Tanjug. Zelo pomembno za okolje, v katerem je deloval, pa je tudi njegovo sodelovanje z “Železarjem”, časopisom jeseniške železarne. Še posebej pa je ponosen, da je slovenščina dobila posebno mesto tudi v JLA. Ko je leta 1972 služil vojaški rok v Ljubljani, kjer je bil novinar časopisa Ljubljanskega armadnega območja z naslovom “Naša vojska”, je dal pobudo in vztrajal, da bi v njem objavljali prispevke tudi v slovenskem jeziku. Čeprav je bilo to takrat nezaslišano, se je vojaški vrh odzval nepričakovano pozitivno. Sprejel je pobudo navadnega vojaka, po kateri so, od takrat naprej, v vsaki številki omenjenega vojaškega časopisa, objavljali prispevke tudi v slovenskem jeziku. Bil je tudi povezovalec številnih prireditev. Med drugim je bil uradni napovedovalec Svetovnega padalskega prvenstva v Lescah, Svetovnega veslaškega prvenstva na Bledu ter nekajkrat tudi Svetovnega pokala alpskih smučarjev v Kranjski Gori. Sodeloval je kot član gradbenega odbora pri prenovi jeseniške Gimnazije ter pri organizaciji vseh njenih visokih jubilejev.

Pravijo, da ko enkrat sedež za radijski mikrofon, tega občutka ne pozabiš nikoli več. In ta ljubezen do dela za radijskim mikrofonom se je od Dušana Dragojevića več kot štirideset let prenašala na poslušalce Radia Triglav.

Zapis je bil pripravljen v sodelovanju z Dušanom Dragojevićem, maj 2017

Nagrade

Na začetku osemdesetih let je njegova reportaža z naslovom “Plavži umirajo” zasedla drugo mesto na tekmovanju za najboljšo slovensko radijsko reportažo Nedeljskega dnevnika. Za svoje delo je bil nagrajen tudi s srebrnim znaka varnosti (priznanje organov za notranje zadeve) in Zlato plaketo Športne zveze Jesenice.

Viri in literatura

Peternel, U. Radio Triglav dobil novega lastnika. Jeseniške novice, 2014, št. 14, str. 3.
Rabič, J. Koširjev lik za vse čase. Jeseniške novice, 2011, št. 24, str. 13.

Avtor/-ica gesla: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice
Datum prvega vnosa: 19. 5. 2017 | Zadnja sprememba: 10. 2. 2022
Nina Jamar. DRAGOJEVIĆ, Dušan. (1946-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 22. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/dragojevic-dusan/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 22. 3. 2016

GABERŠČIK, Oskar Viljem

25. junij 1862–9. marec 1918
Oskar Viljem Gabrščik je bil od leta 1895 do smrti  tolminski župan. V Tolminu je zgradil prvo hidroelektrarno, ki je delovala še nekaj let po...
Datum vnosa: 12. 11. 2015

PIGNAR, Vladimir

21. junij 1965
Obiskoval je Osnovno šolo Juršinci (1980), nadaljeval na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor, kjer je pridobil naziv kuhar (1983). Po nek...
Datum vnosa: 29. 10. 2018

POGAČAR, Sebastijan

17. januar 1693–7. december 1762
Sebastijan Pogačar je deloval kot duhovnik v 18. stoletju. Najbolj znan je po svojih kronogramih. Zapisoval jih je v matične knjige župnij.