DOPLIHAR, Aleksander

Rodil v vasici v hrvaškem Zagorju, kamor je družina iz okolice Gorice pribežala pred fašizmom leta 1918. Osnovno šolo in del gimnazije je obiskoval v Celju. Vojna leta (1941-45) je skupaj z družino kot izgnanec preživel v kraju Popovac pri Paračinu v Srbiji. Po vrnitvi v Celje je tam zaključil šolanje na gimnaziji in nato šel študirat na Medicinsko fakulteto v Zagreb, kjer je diplomiral. Prvi stik z medicino je imel pri sedmih letih starosti, ko se je poškodoval in se v celjski bolnišnici zaobljubil medicini.

Kot zdravnik splošne medicine se je najprej zaposlil v Zdravstvenem domu v Celju. Nato je bil do leta 1968 vodja obratne ambulante Železarne v Štorah. Tam je opravil tečaj iz preventivne ginekologije in pediatrije, da je lahko vodil ginekološko ambulanto ter posvetovalnico za predšolske in šolske otroke. Opravil je tudi tečaj iz športne medicine in se zaradi potreb delavcev v Ljubljani specializiral iz medicine dela prometa in športa. Dve leti je delal na Republiškem zavodu za varstvo pri delu v Ljubljani. Leta 1970 ga je pot pripeljala najprej v Domžale in nato v Kamnik. Tam je ustanovil Dispanzer za medicino dela. Ko je bil vodja TOZD-a so v okviru ZD Kamnik ustanovili Zdravstveno postajo v Lazah v Tuhinju, Zdravstveno postajo v Komendi ter več obratnih ambulant za posamezna podjetja: Utok, Svilanit, Eta, Graditelj… ter postavili temeljni kamen za izgradnjo novega zdravstvenega doma v Kamniku. Leta 1984 je postal generalni direktor Združenega zdravstvenega doma Domžale, Kamnik, Litija in to delo opravljali vse do upokojitve leta 1991.

V začetku sedemdesetih let je sodeloval pri ustanovitvi Društva diabetikov Kamnik in se vključil v boj proti alkoholizmu kot terapevt v Klubu zdravljenih alkoholikov. Klub je vodil približno 10 let. Od leta 2005 sodeluje pri Društvu upokojencev Kamnik, kjer enkrat mesečno izvaja zdravstveno svetovanje ob akcijah merjenja krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja. Od leta 2006 je član Lokalne akcijske skupine, namenjene predvsem borbi proti nedovoljenim drogam. 40 let (1962-2002) je bil dejaven kot predavatelj prve pomoči in s kamniškimi ekipami je, tako na regionalni kot tudi na državni ravni, pogosto osvajal prva mesta. Dvakrat je ekipa sodelovala na evropskem prikazu znanja, kjer je zasedla 9. in 11. mesto. Po upokojitvi oz. zaključku formalne zaposlitve je z zdravniškim delom nadaljeval in leta 2002 postal vodja Ambulante s posvetovalnico za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani. V okviru ambulante nudijo zdravstvene, higienske, finančne in socialne usluge, sodelujemo pa tudi z drugimi zdravstvenimi institucijami in Pravno informacijskim centrom. Sprejemajo ljudi, ki so v hudih socialnih stiskah – brezdomce, Rome, različne turiste, ki potujejo skozi Slovenijo, izbrisane, tujce, zaposlene v Sloveniji, ki so brez slovenskega državljanstva, imajo pa dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje v Sloveniji, upokojence z nizkimi pokojninami in socialne podpirance, propadle samostojne podjetnike. Konec leta 2011 so imeli v ambulanti stalno prijavljenih okrog 860 ljudi, od tega je 56 otrok. V ambulanti prostovoljno dela 39 zdravnikov specialistov, nekaj medicinskih sester in farmacevti. Zaposleni so le trije; medicinska sestra, socialna delavka in oskrbnica. Od leta 1991 do 1994 je bil gospodar Slovenskega zdravniškega društva, leta 1993 pa je postal častni član Slovenskega zdravniškega društva.