DOLENC, Matija

Matija Dolenc je bil sin Matije Dolenca, vipavskega »oberrichterja« (uradnik, ki je za gosposko pobiral davščine) in Marije Tratnik. Pravo je študiral na Dunaju in tam leta 1848 tudi odprl odvetniško pisarno. Postal je eden najvidnejših in najbolj cenjenih dunajskih odvetnikov. Bil je član državnega sodišča, sodeloval je pri prevodu Občega državnega zakonika in bil član odseka »Jugoslovenski odbor, da se sestavi pravoslavni in državnički nazornik«. Bil je tudi zastopnik banke Rotschild in sploh ena osrednjih osebnosti dunajskega narodnega in političnega življenja Slovencev na Dunaju. V prelomnem letu 1848 se je v stanovanju odvetnika Matije Dolenca zbralo 44 Slovencev, ki so naslovili posebno “adreso” na Kranjske deželne stanove v Ljubljani ter jih v osmih točkah pozvali k ukrepanju “za zaščito slovenske narodnosti na Kranjskem, Primorskem in v slovenskih delih Štajerske in Koroške”. Pri njem so ustanovili tudi prvo slovensko društveno organizacijo, samostojno društvo, imenovano Slovenija. Matija Dolenc je za društvo sestavil najpomembnejše dokumente in bil imenovan za odbornika.
Veliko je pomagal zlasti slovenskim kmetom, ki so na Dunaj prihajali reševat spore z zemljiškimi gospodi in lokalnimi oblastmi. Dr. Bleiweis se je leta 1851 obrnil nanj s prošnjo kakšen spomenik postaviti Francetu Prešernu.