DOKL, Slavko

Rojen 15. jul. 1933 v Mesihovini v BIH, umrl5.maja 2016 v Novem mestu (pokopan na pokopališču v Šmihelu). Obiskoval je novomeško gimnazijo. L. 1963 je diplomiral na Visoki šoli za družbene vede v Ljubljani. Vrsto let je bil novinar Dolenjskega lista in Dela. Napisal je nekaj knjig z zgodovinsko tematiko: Zastava nad reko Krko (1986), Javorovica – tragedija pod Špilerjevo špico (1987 in 2004), Suha krajina v ognju (1989), Zadnji boj Vinka Paderšiča v Beceletovi jami (2002). Napisal je delo o zgodovini novomeške obrti med dvema vojnama Čevljar je šel v štiro (1996) in knjigo, posvečeno dolenjskim posebnežem Korl, koliko je ura? (1999 in ponat. 2001). Objavil je tri dele publikacije Utrip nekega časa, kjer popisuje zgodovinski utrip Novega mesta in Novomeščanov v l. od 1909 do 1940. Objavil je tudi zgodovinski roman v dveh delih Uskoška princesa (prvi del l. 1988, ponat. 2005) in drugi del (2005). Napisal je knjigo, ki vsebuje 1233 smešnic z naslovom Čemu so se nekoč smejali Dolenjci (2001). Objavil je številne knjige, v katerih je popisal izbrane anekdote in prigode dolenjskih ljudi, npr. Dobro jutro smeh (1995 in 1998), Dober dan, smeh (1995), Dober večer, smeh (1996), Lahko noč, smeh (1997), Živijo smeh (1998), Pozdravljen, smeh (1999), Dobrodošel, smeh (2000), Na zdravje, smeh (2001), Nasvidenje, smeh (2002), Srečno, smeh (2003), Zdravo, smeh (2004), Adijo, smeh (2005) in Anekdote iz Šentjernejske doline (2006). L. 2003 je za svoje delo prejel plaketo MO Novo mesto, nato pabil razglašen za naj meščana Novega mesta leta 2005.