Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

DOBRINJA, Leda

DOBRINJA Leda
Foto: Arhiv Lede Dobrinja

Foto galerija

Rojena:
22. junij 1954, Koper
Kraji delovanja:
Leksikon:

Leda Dobrinja s svojim delom opravlja dragoceno poslanstvo osveščanja in vključevanja slovenskega istrskega avtohtonega prebivalstva v razvoj istrskega podeželja.
Rojena v Kopru očetu Julijanu Dobrinji in materi Zvezdani, roj. Bembič, je otroštvo preživela v Loparju. Osnovno šolo je obiskovala pri Svetem Antonu in v Marezigah. Po zaključeni srednji ekonomski šoli v Kopru se je vpisala na Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani in diplomirala leta 1981. V svoji diplomski nalogi raziskuje položaj znanja v socialističnem sistemu na primeru tovarne Tomos. Po težji bolezni, ki jo je prisilila, da se je začasno invalidsko upokojila, je leta 1987 začela z organiziranjem lastne dejavnosti. Leta 1990 je ustanovila zasebno podjetje Vita – center za pospeševanje kreativnosti in naravno življenje, ki se je po spremembi zakonodaje registriral v neprofitni zavod Vita – zavod za kulturo in izobraževanje Koper (Lopar). Tako je lahko izvajala svoje projekte in se po zamenjavi več samostojnih statusov tudi samozaposlila.

Po l. 1980 je začela s proučevanjem duhovnih ved in po l. 1985 s študijem del ameriškega filozofa in humanista L. Rona Hubbarda. Med leti 1987 in 1992 je izvedla več predstavitvenih tečajev v Ljubljani, Kopru in Trstu in nato študij nadaljevala v Italiji, ZDA, na Madžarskem, Danskem in v Veliki Britaniji ter l. 2010 zaključila peto stopnjo Scientološke akademije. S svojim jezikovnim in strokovnim znanjem je v l. 2008-2009 pomagala pri izdaji prevodov desetih osnovnih del L. Rona Hubbarda v slovenski jezik. S prispevki je sodelovala tudi pri planetarnih kampanjah proti družbenim pritiskom, nepismenosti, drogam in za uveljavljanje moralnih vrednot.

V letih 1991-92 je prenesla svojo dejavnost na istrsko podeželje in oživila lastniško Hišo od Ćiuda v Loparju, ki jo je pred tem sama kupila in obnovila. V desetletju 1991-2001 je tako izdelala in vodila več pionirskih razvojnih projektov s področja kulturnega in gospodarskega oživljanja istrskega podeželja, med katerimi so:
»Lopar 2000« (1994), v okviru katerega so se odvijali kulturni večeri, likovne kolonije, razstave in raziskovalni tabor, kar je služilo kot osnova pri pripravi vključitve vasi Lopar v projekt Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV); Utemeljitev vsebinske in programske zasnove Krajevne domoznanske zbirke v Loparju (1998-2001), del kateregaje bila začetna postavitev domoznanske zbirke v Hiši od Bardinca v Loparju; »Kraj, kjer počiva sonce« (2000), projekt ohranjanja naravne dediščine, ki se postopoma udejanja na Izkustvenem posestvu Pod Vardo nad Loparjem.
Zaradi izhodiščne predpostavke o samostojnem razvoju domačinov na istrskem podeželju in slovenskega izhodišča pri kulturnem in razvojnem raziskovanju je morala v nadaljevanju projekte prepustiti drugim izvajalcem.

L. 1995/1996 se je pri Andragoškem centru Slovenije usposobila kot mentorica za vodenje študijskih krožkov in v nadaljevanju realizirala krožke: »Lopar včeraj, danes, jutri«, »Beseda slovenske Istre«, »Lupar enbot«, »Slovenci v Istri«, »Ljudsko znanje o rastlinah – etno-botanika« in »Istrske teme«. Iz študijskih krožkov so se rodili trajnostni produkti kot so: vključitev vasi Lopar v program CRPOV, domoznanska revija Brazde s trmuna, list Istrske teme, Krajevna domoznanska zbirka v Hiši od Bardinca ter Izkustveno posestvo Pod Vardo.

Med leti 1997 in 2000 je sodelovala s kulturnim programom Radia Trst A.Kot avtorica je z urednico Nadjo Rojac realizirala odmevne radijske nize: »Ob Rižani in Rokavi« – raziskovanje avtohtone slovenske kulture v Istri (okoli 30 oddaj), »Skrito cvetje rožmarina« – iskanje in predstavljanje slovenskih razumnikov, učiteljev, duhovnikov Čedermacev in drugih ustvarjalcev v Istri – (okoli 33 oddaj), »Po poteh glagolice« – iskanje sledov in dokumentov o glagolici v Istri in Sloveniji – (okoli 24 oddaj), »Istrske pravce« – nekaj iz ljudskega pripovednega izročila – (5 oddaj).
V letu 2013 pa je z urednico Loredano Gec realizirala še radijski niz o istrskem govoru in njegovem sporočilu »Šak, šak je delala« – (16 oddaj).

Dejavnosti, ki so od 1992 do 2001 potekale vHiši od Ćiuda v Loparju, ki si je pridobila prilastek ‘Mali center istrske kulture’, so poznane tudi kot ‘tretja istrska prebuja’. Leta 2001 je Hiša od Ćiuda zaprla vrata delovanja in bila nato prodana.

Leda Dobrinja svoje literarne, poljudno-raziskovalne ter družbeno-kritične prispevke z istrsko tematiko objavlja v revijalnem tisku v Sloveniji, Istri in v Trstu, s prvimi objavami pa je začela v Tomosovem glasilu po letu 1976.

Od leta 2003 ima stalno bivališče v Postojni, fokus delovanja pa jeprenesen na slovensko narodno vprašanje.

Izbor del:

Dobrinja, L. Revitalizacija krajevne skupnostiMarezige : (osnutek raziskovalnega
projekta) [Koper : L. Dobrinja, 1991].

Dobrinja, L. Lopar 2000 : strategija razvoja turistične dejavnosti v vasi Lopar v Slovenski Istri od leta 1995 do 2000 : razvojni projekt obujanja Slovenske Istre. [Koper : Center Vita], 1995.

Dobrinja, L. Oblikovanje krajevne zbirke v Loparju :projekt iz programa Crpov za leto 1999. [Koper : Vita, Zavod za kulturo in izobra ževanje, 1999].

Dobrinja, l: Oblikovanje krajevne zbirke v Hiši od Bardinca : program za Crpov, Lopar 1998-1999 [Koper : Vita, Zavod za kulturo in izobra ževanje, 2000].

Dobrinja, L. “Kraj, kjer po iva sonce” : tematska sprehajalna in botanična pot in park Ravna Lopar : razvojna naloga. [Koper : Vita, Zavod za kulturo in izobraževanje, 2000]

Dobrinja, L. Etno flora Ravna in sto rastlin v ljudskem spominu : slovenska naravna dediščina v Istri. Koper : Vita, zavod za kulturo in izobraževanje, 2010

Objave v revijah Primorska srečanja, Primorske novice, Istra, Fontana, Gea, Mladika, Istrske teme, Brazde s trmuna;

Leta 1997 je za podajanje znanja drugim dobila priznanje Andragoškega centra Slovenije.

Dobrinja, L. in M. Gregorič. Razgovor z Ledo Dobrinja, neutrudno pobudnico oživljanja istrskega podeželja. Katoliški glas. 10. nov. 1994, let. 46, št.43, str.5.

Merljak, S. Istro lahko zaznamo z vsemi čutili,tudi jezikom : Leda Dobrinja skuša s centrom Vita predstaviti …. Delo, 1996, let.38, št. 261, str. 19.

Krnel-Umek, D. V imenu ustvarjalnosti. Primorska srečanja, 1999, let. 23, št. 216, str. 286-287

Zgledi vlečejo, video predstavitev ACS-RTV SLO, 2012; Istrska srečanja, Radio Trst A, 2012

Osebni podatki (okt. 2013)

Avtor/-ica gesla: Ljuba Vrabec, Knjižnica Koper
Datum prvega vnosa: 12. 2. 2014 | Zadnja sprememba: 27. 7. 2020
Ljuba Vrabec. DOBRINJA, Leda. (1954-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 11. 12. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/dobrinja-leda/
Prijavi napako