David ŠULIGOJ

David Šuligoj je bil slovenski basist, glasbeni producent in zvočni inženir, ena osrednjih osebnosti slovenskega glasbenega zakulisja, dolgoletni član legendarne skupine Avtomobili ter soustanovitelj Radia Robin.

Osnovno šolo je obiskoval v Šempetru pri Gorici, kjer je že v mladosti izstopal po tehnični radovednosti in ustvarjalni širini. Zanimali so ga modelarstvo, fotografija in lutkarstvo – področja, ki so zahtevala natančnost, potrpežljivost in občutek za detajl. Po končani osnovni šoli se je vpisal na srednjo lesarsko šolo, nato pa je šolanje nadaljeval v smeri elektrotehnike ter ga uspešno zaključil. Po opravljeni vojaški obveznosti se je zaposlil v šempetrski tovarni Iskra, kjer je delal na oddelku za ožičenje in inštalacijo delovnih strojev. Tehnična podkovanost in razumevanje elektronskih sistemov sta mu pozneje omogočila suvereno obvladovanje studijske tehnologije in zvočne opreme.

V glasbeni svet je vstopil kot samouk. Bas kitaro in tonsko tehniko je osvajal z vztrajnim praktičnim delom, poslušanjem in nenehnim raziskovanjem zvoka. Svojo glasbeno pot je začel v lokalnih primorskih zasedbah, med drugim v skupinah Rose, Skunk Funk in Los Malancanos, kjer se je uveljavil kot zanesljiv, muzikalno občutljiv in slogovno prilagodljiv basist. Ob igranju je vzporedno razvijal poglobljeno znanje s področja snemanja in glasbene produkcije ter postopoma postal eden najbolj cenjenih tonskih mojstrov v Sloveniji.

Kot producent in zvočni inženir je sodeloval s številnimi vidnimi glasbeniki različnih žanrov, med njimi z Zoranom Predinom, Vladom Kreslinom, Iztokom Mlakarjem, skupinami Šank Rock, Faraoni in Pop Design ter s hrvaškim kantavtorjem Arsenom Dedićem. Njegovo delo so zaznamovali natančnost, glasbena občutljivost in izrazit občutek za avtorski izraz izvajalcev. Glasbo je razumel kot organsko celoto, v kateri mora vsak element služiti pesmi.

Ustanovil je snemalni studio Rose in pozneje še studio Sonus v Šempetru pri Gorici, ki je postal pomembno regionalno produkcijsko središče. Za svoje delo je leta 1997 prejel priznanje Zlati petelin, eno osrednjih slovenskih glasbenih nagrad tistega časa. Bil je prvi solastnik in soustanovitelj radijske postaje Radio Robin ter soustanovitelj zavoda Gong, s čimer je pomembno prispeval k razvoju regionalnega medijskega in kulturnega prostora na Primorskem.

S skupino Avtomobili je začel sodelovati že leta 1990, sprva kot snemalec in koproducent. Sodeloval je pri nastanku albumov Mraz (1992), Skozi leta (1994) in Navaden dan (1997), pri katerih ni opravljal le produkcijskega dela, temveč je prispeval tudi orglice in spremljevalne vokale. Leta 2000 je postal stalni član skupine in prevzel vlogo basista, s čimer je pomembno zaznamoval zvočni razvoj Avtomobilov v njihovem zrelem ustvarjalnem obdobju.

Kot basist je s skupino Avtomobili posnel albume Mesta železniških postaj (2006), Klub klubov – live (2008), Pozna pomlad (2012), Daleč (2016) in Sijaj (2022), s katerim je skupina obeležila 40-letnico delovanja. Skupaj z Avtomobili je sodeloval pri desetih albumih, od tega pri petih kot basist.

Med kolegi in prijatelji je bil znan pod vzdevkom Šugo. Veljal je za človeka tihe avtoritete, strokovne zanesljivosti in človeške topline. Glasbo je razumel celostno – kot umetnost, obrt in prostor skupnosti.

Njegovo življenjsko pot je oktobra leta 2023 po hudi in kratkotrajni bolezni prezgodaj prekinila smrt; star je bil šestdeset let. S svojo prezgodnjo smrtjo je slovenska glasbena scena izgubila enega svojih ključnih stebrov, njegovo delo pa ostaja trajen del slovenske glasbene dediščine.