Darinko PLEVNIK

Že v otroških letih, ki jih je preživljal v vaškem okolju in na OŠ v Šentjurju je Martin Darinko Plevnik kazal veliko zanimanje in smisel za risanje. Pot ga je peljala na Pedagoško akademijo v Ljubljano, smer likovni pouk, kjer se je vedno bolj zapisoval likovni umetnosti. V njem je dokončno dozorela mladostna želja, da se posveti slikarstvu. Med študijem je veliko slikal v raznih tehnikah in sodeloval na številnih razstavah. Veselila ga je tudi glasba, kot študent se je posvetil kitari, igral je z znanimi glasbeniki (npr. Vinkom Globokarjem …). Pozneje na Ravnah na Koroškem je igral tudi kontrabas (Fantje treh dolin …). Po diplomi leta 1953 je prišel službovat na Gimnazijo Ravne kot profesor likovne vzgoje. Ob pedagoškem delu inrazličnih mentorstvih v krožkih, se je v letih 1955–1957 uveljavil kot scenograf pri gledališki skupini DPD Svoboda-Prežihov Voranc Ravne na Koroškem, kjer je ustvaril kar nekaj odrskih scen. Na Gimnaziji je poučeval do leta 1958. Od leta 1959 do 1966 je učil likovni pouk na OŠ II Ravne na Koroškem, oz. OŠ Ivana Ditingerja, od 1966. do 1969. pa likovni pouk na OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem. V letih 1969 do 1982 je delal kot aranžer pri takratnem trgovskem podjetju Zila, ki pa se je kmalu priključilo podjetju Merx Celje. V letu 1982 se je invalidsko upokojil. Blizu vrhunca umetniške ustvarjalnosti je prezgodnja smrt prekinila njegovo delo. Na eni izmed svojih čudovitih monotipij je sam zapisal : »NI VRNITVE«. Poleg uspehov, ki jih je imel kot nadvse priljubljen učitelj likovne vzgoje, se je uveljavil tudi kot samostojni slikar. Na svojem vrhuncu je slikal predvsem monotipije. Akademski slikar Benjamin Kumprej je o monotipijah Darinka Plevnika zapisal: »Motivi monotipij Martina Darinka Plevnika so izrazito intimni in vedno poskušajo še z naslovi pritegniti gledalca ali pokazati avtorjev odnos do življenja.« Razstavljal je tako doma kot tudi v tujini. Umrl je 8. septembra 1987 na svojem domu na Ravnah na Koroškem. Ob njegovi smrti je Mitja Šipek zapisal: »Naslikal je samosvojo pot tudi v umetnosti. Z vsemi darovi obdarjen od narave je prišel iz štajerskih pejsažev v še bolj skrivnosten svet koroških samorastnikov in postal del njega. Nadarjen glasbenik bo ostal v spominu premnogih, takrat še mladih. Njegove umetniške stvaritve so nas vedno znova presenečale in nas vodile v nov svet lepote, ki je bil vsajen v njegovem srcu in ki se je odprl le tistemu, ki mu je bil po srčni kulturi sposoben prisluhniti. Kot likovni pedagog je naučil mladino veliko več, kot so lahko kazale z ljubeznijo vnesene črte na sliki, povsod med črtami in ornamenti so silile na dan lepote, ki jih čopič ni mogel narisati niti oko zazreti, lepote njegove duše, človečnost, skromnost, čut za odgovornost in predvsem vera v človeka …« Leta 1994 je bila v prostorih knjižnice Šentjur spominska razstava slikarskih del – monotipij Martina Darinka Plevnika. Gost večera je bil takrat koroški kulturnik Mitja Šipek. Darinko Plevnik je sodeloval tudi na številnih likovnih kolonijah. V Sloveniji je čez 500 njegovih del in nekaj tudi zunaj domovine: na Dunaju, v Glasgowu, Frankfurtu, Stutgartu, Melburnu, Tokyu, Aleksandriji, Kairu, Celovcu in Clewelandu.